Neprestanih opozoril o krčenju ledu na severnem polu smo že naveličani, tako da so rezultati letošnjih meritev ostali v senci suše v Ameriki in najbolj mokrega poletja v Britaniji. Podatki pa so vendarle vznemirljivi. Arktični led zdaj prekriva najmanj površine, odkar izvajajo meritve, po ugotovitvah NASA le še pol toliko, kolikor jo je v sedemdesetih, ko so začeli z opazovanji iz vesolja.
Da nas topljenje ledu prehiteva, dokazuje že bežen pogled v preteklost. IPCC je še pred petimi leti zagotavljal, da se bo led na severnem tečaju ohranil do konca stoletja, po sedanjih napovedih naj bi izginil do leta 2030, največji pesimisti pa njegov konec napovedujejo že za zaključek tega desetletja.
Ne glede na to, koliko časa bo ledeni pokrov še vztrajal na polu, najbolj zaskrbljujoče ostajajo napovedi o posledicah njegovega izginotja. Če pustimo ob strani manj zanesljive, o zvišanju gladine svetovnih morij in spremembah morskih tokov ter vremenskih vzorcev, Zemlja bo zaradi manjše odsevnosti, ko bo belo površino zalilo sinjemodro morje, brez dvoma prejemala več sevanja in bo zato še toplejša. Tega pač ne morejo odtehtati ne novo odprte plovne poti, ne neodkriti potencial naravnih surovin pod morjem. Kako pa kaj vreme?
Ni komentarjev:
Objavite komentar