S sedmimi milijardami se zdi Zemlja že danes prenaseljena, a do leta 2050 utegne število ljudi na našem planetu preseči 10 milijard. S tem pa slabih novic še ni konec. Bolj kot število prebivalcev našega planeta postaja skrb zbujajoča njihova starostna sestava. Človeška populacija je skozi zgodovino nenehno naraščala, zdaj pa se obenem tudi pospešeno stara.
Če je bila visoka življenjska doba nekoč značilnost najbogatejših, danes visoko starost dočaka vedno več prebivalcev razvijajočih se držav. Visoka rodnost z visoko umrljivostjo vztraja le še v podsaharski Afriki, drugod pa število novorojenčkov komaj dohiteva naraščajoče število starostnikov. Najbolj značilen je primer Kitajske, ki je s politiko enega otroka povsem spremenila razmerja v družbi. Zdaj tej najštevilčnejši državi na svetu grozi, da mlade generacije enostavno ne bodo zmogle poskrbeti za naraščajoče število starajočega dela prebivalstva. Na Japonskem, kjer je rodnost padla že pred desetletji, se s tovrstno težavo soočajo že danes. V naslednjih petdesetih letih bodo Japonci izgubili kar tretjino prebivalcev, ki jih ne bodo nadomestili prihajajoči rodovi.
Nekatere države, na primer ZDA, so zato že pred desetletji posegle po najučinkovitejšem zdravilu za ohranitev ravnotežja, liberalni politiki priseljevanja. Za enkrat se jim izplača, saj dotok mladih iz manj razvitih držav uspešno rešuje njihovo demografsko sliko, zato pa se hitro spreminja etnična struktura prebivalstva. Najbolj očitno je to v Arizoni, kjer je med starostniki še 80% belopoltih, v rodni dobi pa že prevladujejo potomci priseljencev iz Južne Amerike, tako da je materin jezik večine šolarjev na Ameriškem jugozahodu že Španščina in ne več Angleščina. Spremembe bodo kmalu očitne tudi na globalni ravni, kjer pa se bodo etničnim spremembam kmalu pridružile še rasne. Populacija belcev se namreč hitro krči in obenem hitro stara, edina celina, na kateri število novorojencev bistveno presega število starostnikov, pa ostaja črna Afrika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar