Prejšnji mesec so pri londonski Sotheby’s organizirali uspešno vinsko dražbo, ki je pokazala, da vrhunski letniki ponovno dosegajo cene izpred krize. A medtem ko gredo najboljša vina ponovno za med, pridelovalci iz klasičnih vinorodnih pokrajin, kot sta Burgundija ali Šampanija, z nelagodjem zrejo v prihodnost. Podnebne spremembe, z njimi pa višje poletne temperature in vse pogostejše suše, utegnejo že v naslednjih desetletjih resno načeti pridelek.
Značilne trtne sorte, prilagojene klasičnim pokrajinam, kot so na primer syrah v dolini reke Rhone ali cabernet sauvignon v Bordeauxu, utegnejo zaradi višjih temperatur kmalu izgubiti kakovosten pridelek. Toplejša poletja in zgodnejše dozorevanje, ki se iz jeseni zdaj premika v poletje, so le prvi znanilci sprememb, s katerimi vinogradništvo osvaja južno Anglijo in nova vinorodna območja. Klasične nemške sorte, dišeči traminec ali riesling, na severnem robu evropskega vinogradništva že precej let izriva modri burgundec z juga.
Podnebne spremembe z večjo vsebnostjo sladkorja v grozdju in višjimi alkoholnimi stopnjami so nekatere vinarje že prisilili k poznim trgatvam in vzgoji predikatnih vin, a to ne more biti rešitev za vse. Drugi zato vse pogosteje posegajo po namakalnih napravah, ki so za vrhunske pridelovalce grozdja še pred leti veljale za tabu. Danes namakajo ne le španske, pač pa, odkar je leta 2006 vlada popustila pritiskom in v omejenem obsegu vendarle dovolila namakati, tudi francoske vinograde. Zadnja, najbolj zanesljiva rešitev vinarskih težav, tako poznavalci, pa vendarle ostaja, da se bodo sorte, ki najboljše uspevajo v zmernejšem podnebju, postopno selile na sever.
Značilne trtne sorte, prilagojene klasičnim pokrajinam, kot so na primer syrah v dolini reke Rhone ali cabernet sauvignon v Bordeauxu, utegnejo zaradi višjih temperatur kmalu izgubiti kakovosten pridelek. Toplejša poletja in zgodnejše dozorevanje, ki se iz jeseni zdaj premika v poletje, so le prvi znanilci sprememb, s katerimi vinogradništvo osvaja južno Anglijo in nova vinorodna območja. Klasične nemške sorte, dišeči traminec ali riesling, na severnem robu evropskega vinogradništva že precej let izriva modri burgundec z juga.
Podnebne spremembe z večjo vsebnostjo sladkorja v grozdju in višjimi alkoholnimi stopnjami so nekatere vinarje že prisilili k poznim trgatvam in vzgoji predikatnih vin, a to ne more biti rešitev za vse. Drugi zato vse pogosteje posegajo po namakalnih napravah, ki so za vrhunske pridelovalce grozdja še pred leti veljale za tabu. Danes namakajo ne le španske, pač pa, odkar je leta 2006 vlada popustila pritiskom in v omejenem obsegu vendarle dovolila namakati, tudi francoske vinograde. Zadnja, najbolj zanesljiva rešitev vinarskih težav, tako poznavalci, pa vendarle ostaja, da se bodo sorte, ki najboljše uspevajo v zmernejšem podnebju, postopno selile na sever.
Ni komentarjev:
Objavite komentar