Temni oblaki na evropskem nebu

Nad evropskimi financami se zbirajo čedalje temnejši oblaki. Če je verjeti dobro obveščenim krogom, bodo zasebni investitorji, ki držijo grške državne obveznice, danes zavrnili tako imenovani francoski predlog prestrukturiranja dolga.

Sporazum, po katerem naj bi zasebni investitorji svoje obveznice z zapadlostjo do konca leta 2014 zamenjali za nove, z zapadlostjo čez trideset let, postaja z vsakim dnem manj verjeten. Da bi zamenjava uspela, bi morali poleg bank in zavarovalnic v njej sodelovati tudi pokojninski in investicijski skladi, kar pa je zaradi razmer na finančnih trgih malo verjetno. Največjo težavo predstavlja velikost dolga, ki naj bi ga prestrukturirali, saj znaša vrtoglavih 82,6 milijarde evrov. Od tega zneska na javne investitorje, predvsem Evropsko centralno banko odpade le tretjina.

Slabih novic z evroobmočja pa s tem še ni konec. Moody's je včeraj svojo oceno portugalskih obveznic znižal na raven smetja. S tem je agencija potrdila govorice o novem paketu za reševanje iberskih financ, ki naj bi znašal nadaljnji dve milijardi evrov. Moody's v svojem poročilu navaja, da Portugalska po vsej verjetnosti ne bo uspela zmanjšati primanjkljaja in doseči stabilizacijskih kriterijev, ki jih je aprila dogovorila z Evropsko Unijo in Mednarodnim denarnim skladom. Portugalski predčasne volitve očitno niso pomagale.

Velikost prstov kaže na …

Korejska študija je potrdila to, o čemer so že dolgo govorili poznavalci: razmerje med velikostjo prstov na roki kaže na velikost penisa. V raziskavi so merili razmerje med kazalcem in prstancem na roki 144 moških ter podatke primerjali z velikostjo njihovih penisov. Rezultati so pokazali, da so imeli večje tisti, pri katerih je bil četrti prst daljši od drugega.

Razmerje med prstoma na roki ter velikostjo penisa naj bi bilo, tako so dokazovale že predhodne študije, posledica različne količine testosterona, ki so jim bili moški izpostavljeni že pred rojstvom. Da pa ima vsaka medalja dve plati, kažejo rezultati druge raziskave, z britanske Univerze Warwick. Moški, katerih kazalec je daljši od prstanca, imajo za tretjino manj možnosti, da zbolijo za rakom prostate.

Zakon za zaščito kmetov

Britanska koalicija Konzervativcev in Liberalnih demokratov je pred volitvami napovedovala ostre ukrepe proti nezakonitemu delovanju supermarketov. Britanski trg obvladujejo štiri prodajne verige: Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki prodajo tri četrtine prehrambenih izdelkov in pogosto zlorabljajo svoj prevladujoči položaj. Nedovoljena sredstva pritiska že več let uporabljajo proti svojim dobaviteljem, predvsem kmetom.

Zdaj, ko je osnutek zakona za zaščito dobaviteljev v parlamentarni proceduri, se je med zagovorniki in nasprotniki zakona vnela žolčna razprava, ki kaže, da supermarketi zlepa ne bodo dopustili nadzora nad svojim delovanjem. Zagovorniki ukrepov za ureditev trga, novi zakon naj bi med drugim ustanovil posebno telo, ki bi bdelo nad ravnanjem z dobavitelji in posredovalo v sporih, od vlade zahtevajo, da konča prakso nezakonitega delovanja prodajnih verig. Kmetje in drugi dobavitelji so namreč pogosto prisiljeni v podpisovanje pogodb brez navedbe cene ali pa podpišejo pogodbo za določen znesek, nato pa jih silijo v »popuste«. Dokumentirani so tudi primeri, ko supermarketi zahtevajo sklenitev pogodbe z določenim podjetjem, ki nato blago preprodaja naprej, seveda po bistveno višjih cenah. Britansko združenje kmetov opozarja, da je v zadnjih letih zaradi takih praks opustilo kmetovanje že več kot tri tisoč kmetov. Najbolj prizadeti so dobavitelji mleka, ki jim supermarketi že pet let ne priznajo višje odkupne cene, čeprav so se podražila tako krmila, kot energenti, maloprodajne cene mleka v supermarketih pa so se v tem času podvojile.

Medtem ko predstavniki prodajnih verig zatrjujejo, da je zakon povsem nepotreben in da bo povzročil le višje cene hrane, njihovi lobisti pa vneto obiskujejo parlament, se javnost vse bolj nagiba na stran dobaviteljev. Pri tem ne gre le za zaščito domačega kmetijstva in varovanje okolja, veliki štirje so že večkrat dokazali, da si pravila in zakone radi razlagajo po svoje.

Magična formula

Francozi, njihove banke bi bile ob morebitnem grškem bankrotu najbolj izpostavljene, so, kot kaže, iznašli magično formulo za rešitev težav: izplačila bodo z otrok prenesle na vnuke.

Predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek potrdil, da so francoske banke z grškimi oblastmi dosegle dogovor o prostovoljnem restrukturiranju grškega dolga. Sporazum, po katerem naj bi letos zapadle grške obveznice zamenjali za nove, ki naj bi zapadle šele čez trideset let, morajo zdaj potrditi ostale finančne inštitucije, ki so Grčiji posojale denar. Če bo potrjen, bodo posojilodajalci za nove grške obveznice obračunavali obresti, kot veljajo za druge evropske države, odlog odplačila pa bo poplačan še s premijo, ki bo vezana na prihodnjo gospodarsko rast.

Če bo francoski sporazum dosežen, naj bi zasebne banke, ki so se zainvestirale z grškimi papirji, ohranile 70% obveznic, ki bi zapadle v izplačilo v obdobju 2011 do 2014, trideset odstokov obveznic pa bi bilo izplačanih v gotovini, ki jo bo zagotovil evropski mehanizem stabilnosti. Vse je seveda odvisno od tega, ali bo grški parlament ta teden potrdil petletni načrt varčevanja in strukturnih reform, s katerim si država pridobi pravico za črpanje nove tranše posojila v višini 110 milijard evrov. To je bilo dogovorjeno lani, ko se je balkanska država prvič znašla pred nerešljivo nalogo vrniti 340 milijard javnega dolga, kolikor se ga je nabralo v desetletjih nebrzdane porabe.

Grčija proti bankrotu

Kaj se zgodi, ko država ne zmore več odplačevati svojih dolgov? Grški parlament bo, po včerajšnji zaupnici prenovljeni vladi Georga Papandreoua, danes sprejel dodatne ukrepe za preprečitev bankrota.

Posojilodajalci pod taktirko Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada so dosegli, da bo za naslednje obdobje petih let sprejet nov paket varčevalnih ukrepov, ki obsega prodajo družinske srebrnine, Grčija naj bi po predalih skrivala precej premoženja, nove davke in dodatno krčenje osiromašenega proračuna. Da bi si zagotovila svežih 120 milijard evrov, je vlada pristala na prodajo energetskih podjetij v vrednosti okrog 50 milijard in dodatno krčenje proračuna za 6,5 milijarde evrov, kar je še enkrat toliko, kot v prejšnjem obdobju.

Mnogi analitiki ne verjamejo, da je država še sposobna napraviti preobrat. Dosedanji varčevalni ukrepi so državo pahnili v najhujšo recesijo zadnjih 37 let. Balkanska članica je doslej nakopičila za 340 milijard evrov javnega dolga ali 30.000 evrov na prebivalca, dolg pa presega 150 odstotkov grškega letnega kosmatega dohodka V nekaterih bonitetnih hišah že glasno omenjajo možnost bankrota in prestrukturiranja dolga, kar bi pomenilo, da bi Grčija prenehala dobivati sveža posojila.

Naslednji meseci bodo kritični. Ne gre le za ohranitev zaupanja v polnopravno članico Evropske unije, gre za stabilnost skupne valute, saj bi morebitni grški bankrot zamajal ravnotežje svetovnih finančnih trgov, ki si od bankrota Lehman Brothers še ni opomogel.

Prekuhana hrana in čiste roke

Medtem ko se lov na povzročitelja izbruha E.coli v Nemčiji nadaljuje, trenutno so med glavnimi osumljenci kumarice, ponovno pa se govori tudi o nevarnosti kalčkov, so na dan začele prihajati podrobnosti o poteku bolezni, ki begajo tako zdravnike, kot znanstvenike.

Poleg epidemiološke slike, okuženih je že skoraj 3000 ljudi, predvsem v Nemčiji, bega visoko število tistih, pri katerih se je bolezen razvila v nevarni hemolitično uremični sindrom. Včeraj je bilo obolelih 722, 30 od njih je doslej podleglo. Čeprav se število okužb ta teden umirja, pa se zdravniki zdaj soočajo z nenavadnim potekom bolezni, ki iz dosedanjih okužb z drugimi nevarnimi sevi E.coli ni bil poznan.

Najbolj presenečajo nevrološke posledice, ki so se v prejšnji izbruhih pojavljaje pri petini pacientov, zdaj pa jih ima že polovica obolelih. Ob prvih primerih okužb z novim sevom E.coli so se zdravniki ukvarjali predvsem z reševanjem življenj. Znano je bilo, da toksini napadajo predvsem ledvice, zato so paciente pred njihovo odpovedjo varovali z zamenjavo krvne plazme. Dokler je na voljo dovolj krvnih preparatov in bolnišničnih postelj, lahko delež tistih, ki bodo do konca življenja potrebovali dializo, omejujejo. Zdaj, ko je množica pacientov preživela začetni šok, pa so se pričele kazati doslej neznane nevrološke posledice obolenja: motorične motnje, izguba spomina, epileptični napadi. Zdi se, da se telo pred novim sevom, ki izloča nevarni toksin tudi v živčnem sistemu, odziva z burno avtoimunsko reakcijo.

Zdravniki so v boju proti novi bakteriji nemočni, saj pri zdravljenju ne morejo uporabiti antibiotikov, glavnega orožja proti drugim bakterijskim infekcijam. Tako zaenkrat ostaja najboljša zaščita pred novim sevom E.coli prekuhavanje hrane in temeljito umivanje rok.

E.coli: lov se nadaljuje

2300 okuženih, 660 bolnikov s hemolitično uremičnim sindromom in 23 mrtvih je trenutna bilanca največje infekcije z E.coli v moderni zgodovini. Povzročitelj bolezni, nevarni mutant dveh znanih bakterijski sevov, ki je bil identificiran v Pekinškem Genomskem Inštitutu, je zdaj odkrit, nihče pa ne ve, od kod okužba, niti kako zdraviti bolnike, pri katerih se je bakterija pričela množiti, njeni toksini pa ogrožajo ledvica in živčevje.

Kar je doslej znano, je, da med obolelimi, za razliko od običajnih infekcij z E.coli, prevladujejo ženske v starostni skupini 25 do 35 let. Glede na dejstvo, da gre za vitkejše ženske, epidemiologi krivca za izbruh bolezni iščejo predvsem v sveži zelenjavi, ki je ta skupina zaužije več od ostalih.

Poleg nemškega zdravstva, ki se šibi pod težo epidemije, primanjkuje tako dializnih kapacitet, kot krvne plazme, ki jo potrebujejo pri zdravljenju najhujših primerov, posledice čutijo predvsem pridelovalci sveže zelenjave. Med osumljenci so se doslej znašle kumare, paradižniki, kalčki in druga zelenjava, ki se uporablja za pripravo svežih solat, a po vsakem alarmu se je izkazalo, da so bili zaključki preuranjeni in lov na povzročitelja se nadaljuje.

Najvišjo ceno zaenkrat plačuje nemški trg biološko pridelane zelenjave, ki letno obrne okrog 6 milijard evrov. Samo petino bioloških pridelkov zraste na nemških njivah, ostale pripeljejo iz drugih koncev Evrope. Varnost pridelkov, ki jih ne vzgajajo s pomočjo kemičnih preparatov, pač pa zgolj s pomočjo »naravnega hlevskega gnoja«, potencialnega medija okužbe z E.coli, je zdaj postavljena pod vprašaj.

Glavni osumljenec: kalčki

Nemške oblasti, ki med glavnimi osumljenci za izbruh E.coli obravnavajo surove kumarice, paradižnike in več vrst solate, so na seznam nevarnih živil zdaj uvrstile še kalčke. Do možnega povzročitelja bolezni, za katero je doslej obolelo že 2200 ljudi in je terjala 22 življenj, je preiskovalce pripeljal neobičajni vzorec obolelih. V njem prevladujejo ženske med 20 in 50 letom, ki so pri živalskih okužbah redkeje udeležene.

Kalčki so znani kot možni prenašalci nevarne bakterije, še posebej ekološko pridelani, brez umetnih gnojil in herbicidov. Tudi v primerih, ko v njihovi pridelavi niso uporabili naravnega gnojila ali gnojevke, je po mnenju poznavalcev ta kultura zelo izpostavljena okužbam. Vzgajajo jih namreč v vlažnem okolju, pri temperaturi okrog 37 stopinj C, kar je idealno okolje tudi za razvoj E.coli.

Da kalčki lahko povzročajo infekcije E.coli, so dokazali leta 1997, ko so povzročitelja bolezni odkrili na neki farmi v Idahu. K osumljencu je ameriške preiskovalce takrat prav tako pripeljala neobičajna populacija obolelih, med katerimi so prevladovale ženske, ki kalčke uživajo veliko pogosteje od moških.

Koliko rib je dovolj rib?

Na univerzi Britanske Kolumbije so za Evropski teden rib izdelali prikaz posledic pretiranega ribolova v Severnem Atlantiku v zadnjih stotih letih. Brez komentarja.

Neznanke E.coli

Dva tisoč obolelih in devetnajst žrtev smrtonosnega seva E.coli v Evropi bega tako prebivalstvo, kot znanstvenike. V ZDA zaradi okužb s to bakterijo vsako leto zboli okrog 80.000 ljudi, a bolezen se le redko konča s smrtjo. Najobičajnejši vzrok infekcije je neposredni stik z okuženo živino. Leta 2000 so ameriške zdravstvene oblasti v Pennsylvaniji in Washingtonu obravnavale dva izbruha nevarnega seva O157:H7. Oba je povzročila živina. Pet let kasneje je za istim sevom zbolelo 63 ljudi na Floridi. Takrat se je bolezen razširila med obiskovalci živinorejskih sejmov. Neposredni stik z obolelo živino pa ni bil razlog vseh ameriških okužb. Leto pred Floridskim izbruhom se je v državi New York z E.coli okužilo 800 obiskovalcev krajevnega sejma. Izkazalo se je, da ga je povzročila onesnažena, neklorirana voda iz lokalnega vodnjaka, iz katere so pripravljali led. Onesnažena voda sicer velja za glavni vir okužb z E.coli v nerazvitih državah. Njena žrtev so najpogosteje otroci.

Kot v sedanjem primeru, so o razlogu bolezni dolgo ugibali pred petimi leti v Ameriki. Skrivnostnega izbruha, med katerim je bilo v 26 ameriških zveznih državah hospitaliziranih 200 ljudi, dolgo ni bilo mogoče pojasniti Več tednov so strokovnjaki ugibali o izvoru bakterije, dokler je končno niso odkrili v predpakirani, biološko pridelani špinači z neke Kalifornijske kmetije. Dodatno zmedo je takrat povzročila Uprava za zdravila in hrano, ki je Američane v nekem trenutku svarila pred kakršnimkoli uživanjem sveže špinače, češ da se bakterija nahaja v samih rastlinah in da ne gre zgolj za posledico pomanjkljive higiene pri pridelavi. Kasnejše ugotovitve so to trditev ovrgle. Za okužbo je bila kriva pomanjkljiva higiena, bakterija pa je izvirala iz živine s sosednje kmetije. Za posledicami špinačnega izbruha so umrli trije ljudje.

Razloga tokratne epidemije ne poznamo, vprašanje pa je, ali jo bo sploh mogoče pojasniti, saj je bila epidemiološka obravnava prvih primerov prepozna, bolezen pa se zdaj hitro širi. Iz žarišča v Hamburgu se je razširila v deset drugih evropskih držav, pojavila pa se je tudi v ZDA. Domnevnega povzročitelja, sev O104:H4 (STEC O104:H4) so doslej iskali predvsem v pripravljenih solatah, preiskave pa otežuje dejstvo, da zelenjavo za njihovo pripravo dobavljajo pridelovalci z vseh koncev Evrope. Nemške oblasti, ki so za izbruh bolezni sprva krivile španske kumarice, se zdaj izmikajo odgovornosti, oblasti v Evropi mirijo prebivalstvo z zagotavljanjem, da je nadaljnje okužbe mogoče preprečiti s pogostim umivanjem rok in temeljitim čiščenjem zelenjave, Rusi pa so se odločili za bolj radikalen ukrep in v četrtek prepovedali uvoz sveže zelenjave iz celotne Evropske Unije.

Fukušima ne drži vode

Odkar je Fukušima izginila z naslovnic svetovnih medijev, prihajajo na dan skrb zbujajoče informacije o pravih razsežnostih jedrske katastrofe. Vse kaže, da se je v najmanj enem od treh poškodovanih reaktorjev stalila sredica in hudo poškodovala zadrževalni hram, ki zdaj pušča radioaktivni material. V dneh po nesreči je zaradi poškodb reaktorske posode voda v njej toliko upadla, da ni več prekrivala gorivnih palic. Te so se nato stalile v radioaktivno kepo, ki se je nabrala na njenem dnu in jo očitno poškodovala. Nastala je nekaj centimetrov velika odprtina, skozi katero radioaktivni material uhaja v okolje. Trenutna temperatura zadrževalne posode v prvem reaktorju se giblje med 100 in 120 stopinjami, kar lahko kaže na nadaljevanje jedrskih procesov.

Prejšnji teden je tehnikom končno uspelo vstopiti v tri poškodovane reaktorje, št. 1, 2 in 3. Po pregledu naprav in namestitvi merilnikov pritiska in temperature ima TEPCO, ki zadrževalne hrame za enkrat ohlaja z improviziranimi sistemi, zdaj ponovno na voljo podatke o dogajanju v poslopjih. Operater namerava, na podlagi načrta, ki ga je odobrila Japonska vlada, vzpostaviti nove hladilne sisteme, zatesniti zadrževalnike in do januarja prihodnjega leta zagotoviti stabilnost jedrskih naprav. Če načrt ne bo uspel, Japoncem ne bo preostalo drugega, kot da se zatečejo k rešitvi iz Černobila in okrog reaktorjev zgradijo sarkofag, ki bo preprečil nadaljnje uhajanje radioaktivnosti.

Vzpostavitev novih hladilnih sistemov ter ohladitev poškodovanih reaktorjev pa ni edina težava, s katero se soočajo v Fukušimi. V kompleksu se je doslej nabralo okrog 90.000 kubičnih metrov kontaminirane vode, s katero so hladili naprave in ki se je nabrala v kletnih prostorih. Vodo, ki predstavlja tudi pomemben vir sevanja za reševalce, morajo čim prej pospraviti na varno, kjer bo počakala na dekontaminacijo. Še en izpust v Tihi ocean, tako oblasti, ne pride več v poštev.

Japonska spreminja načrte

Od začetka krize v Fukušimi je japonski premier Naoto Kan poslušal očitke o slabem vodenju. Potem, ko so se Tokiju prejšnji mesec zgodile še protijedrske demonstracije in se javno mnenje očitno nagiba proti jedrski energiji, mu zdaj sledi še premier. V torek je objavil, da Japonska opušča svoje jedrske načrte in da bo energetsko politiko odslej gradila na novih temeljih. Največji zasuk energetske politike pomeni večja uporaba obnovljivih virov energije, pri katerih Japonci močno zaostajajo za drugimi razvitimi državami ter opustitev gradnje novih jedrskih elektrarn. Dosedanja energetska politika je do leta 2030 predvidevala gradnjo 14 novih reaktorjev, s čemer bi se delež jedrske energije za pridobivanje elektrike zvišal z zdajšnjih 30 na 50 odstotkov.

Kan skuša z zadnjimi odločitvami očitno utrditi svoj omajani politični položaj. Tako usodne spremembe, kot jih je prinesla nova energetska politika, so se na Japonskem doslej sprejemale po dolgotrajnem procesu usklajevanja in v duhu konsenzualne politike, medtem ko je nova energetska zasnova nastala v ozkem krogu premierjevih sodelavcev in praktično čez noč. Spremenjeni odnos japonske vlade do nekoč vsemogočnih energetskih podjetij se je pokazal že prejšnji teden, ko je Kan od upravljavca nuklearke Hamaoka zahteval njeno začasno zaustavitev. dokler ne bo bolje zaščitena pred potresi in cunamiji. Spremembe ne bodo prizadele zgolj elektroenergetskih podjetij. Odločitev odmeva tudi v industrijskem sektorju, saj je med velikimi japonskimi podjetji kar nekaj takih, ki razvijajo jedrsko tehnologijo. Ameriški Westinghouse je na primer del Toshibe, Hitachi pa tesno sodeluje z dobaviteljem reaktorjev General Electric.

Vlada pa gre medtem še korak naprej. Potem ko je več mesecev vneto preprečevala kakršnokoli vrnitev prebivalstva v izseljeno območju okrog Fukušimskega kompleksa, je prejšnji teden končno dovolila prvim skupinam, da so se vrnile na svoje domove. Izseljenci so iz kontaminiranih domov lahko odnesli najdragocenejše, dokumente, fotografske albume in spominke na prednike. Med dvournim obiskom so prejeli doze do 25 mikrosievertov, tako da bodo zdaj organizirali obiske območja tudi za preostale izseljence. Kanova podoba v javnosti se zdaj, kot kaže spet izboljšuje.

Je cena strmoglavila zaradi računalnikov?

Kadar cena surove nafte v enem dnevu pade za deset dolarjev za sod, je to redek pojav, ki napoveduje dramatične spremembe na svetovnih trgih. Takšen padec so borze zaznale ob začetku prve zalivske vojne leta 1991 in ob propadu investicijske banke Lehman Bros pred tremi leti. Oba dogodka sta zaznamovala začetek recesije.

Padca cene nafte, kakršnemu smo mu bili priča prejšnji teden, nismo videli že desetletja. V nekem trenutku je cena strmoglavila za neverjetnih 13 dolarjev za sod in sprožila pravi preplah. Nafta običajno cene ne spreminja tako skokovito, saj se z njo trguje iz dneva v dan, v ogromnih količinah. Dnevni promet na običajen dan dosega 200 milijard dolarjev, zato trg zlahka absorbira spremembe v denarnih tokovih. Kaj je povzročilo strmoglavljenje cen, ki se še zmeraj nočejo umiriti?

Večina analitikov je že nekaj časa enotnih v oceni, da so surovine precenjene. Potem ko so mnogi investitorji svoj denar nalagali v kovine in nafto in so se cene v zadnjih mesecih povzpele na zgodovinske vrhunce, gospodarska podoba sveta pa ostaja bolj ali manj meglena, je bila očitno dovolj le sapica in hiša iz kart se je začela rušiti. Začetek preplaha na naftnih trgih naj bi sprožil znani investitor George Soros, ko je zamajal ceno srebra. Ta je od konca aprila izgubila tretjino. Slabe novice so nato sprožile splošni preplah na naftnih trgih in pozicije so začele padati kot domine.

Ker se pretekli teden, razen usmrtitve Bin Ladna na svetu ni zgodilo nič dramatičnega, poznavalci za strmoglavljenje cen krivijo tudi računalnike, bolje rečeno, avtomatizirano trgovanje. Računalniški programi za trgovanje imajo namreč vgrajenih vrsto zaznamb, ki označujejo kritično ceno in ko cene padejo pod te zaznambe, začnejo računalniki avtomatično prodajati. Ko je cena padla pod kritično raven, je bil trg v trenutku zasut s ponudbami in pri vsaki novi zaznambi je trg dosegel nov val prodaj. Cena za sod nafte se danes ponovno suče okrog 100 dolarjev, NATO pa je izvedel napad na Tripoli.

Pritisk na cene zanemarljiv, zaenkrat

Raziskovalci vodilnih ameriških Univerz Stanford in Columbia, ki so prejšnji teden objavili skupno študijo o vplivu podnebnih sprememb na svetovne kmetijske pridelke, zaenkrat še ne bijejo plati zvona. Kljub temu, da so se v zadnjih letih nekateri kmetijski pridelki na svetovnih borzah podražili tudi za dva do trikrat, avtorji študije vztrajajo, da dviga cen hrane ne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam.

V študiji Climate Trends and Global Crop Production Since 1980 so raziskovalci preučevali pridelke štirih, za prehrano svetovnega prebivalstva najpomembnejših kultur: pšenice, riža, koruze in soje v obdobju med letoma 1980 do 2008. Primerjava temperaturnih povprečij in pridelka na globalni ravni je pokazala, da so vremenske razmere neposredno vplivale le na manjši pridelek koruze (po izračunih za 3,8%) in pšenice (za 5,5%), medtem ko pri soji in rižu sprememb niso zaznali. Kot kaže, so v mnogih državah vpliv višjih temperatur zaenkrat kompenzirali z uvedbo sodobnih kmetijskih tehnik, svoje pa je opravil tudi vpliv ogljikovega dioksida v ozračju na rast posevkov.

Pomemben zaključek študije je, da višje temperature in spremenjeni padavinski vzorci na nekaterih območjih pridelave zaenkrat še ne vplivajo na globalne količine pridelka. Manjši donos v eni regiji so doslej vedno nadomestile večje količine od drugod. Pridelek pšenice v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, ki ga je zadnja leta oklestila suša, se je na primer zmanjšal za okrog 10 odstotkov, a na razpoložljive količine pšenice na svetovnem trgu to zaenkrat ni vplivalo. Raziskovalci so vpliv podnebnih sprememb na višje cene pridelkov zaenkrat ocenili na 6 %, pri tem pa opozarjajo, da je v oceno vključen le neposredni vpliv spremenjenega podnebja, ne pa tudi posredne, politične odločitve, kot so pritisk na cene pridelkov zaradi biogoriv. Z nadaljnjim višanjem povprečnih temperatur na svetu in z izjemnimi vremenskimi pojavi se bo cenovni pritisk, po mnenju raziskovalcev, verjetno povečal.

Veselje ni trajalo

Veselje vseh, ki v visokih cenah črnega zlata vidijo največjo nevarnost za okrevanje svetovnega gospodarstva, ni trajalo dolgo. Surova nafta je od začetka tedna izgubljala na vrednosti in včeraj končala dvanajst odstotkov pod izhodiščem. Za sod nafte je bilo, prvič od začetka arabske revolucije, dovolj manj kot sto dolarjev.

Današnji dan je prinesel streznitev. Še preden so se nižje cene nafte poznale tudi na črpalkah, je vrednost soda ponovno nad stotico. Energetiki, ki so še včeraj opozarjali, da je nižanje cen pričakovano, v preteklem letu so se cene nafte zvišale za trideset odstotkov, dodatno podražitev pa so prinesli nemiri v arabskih državah, so se zdaj zavili v molk. Nižanje cen v tem tednu lahko tako pripišemo predvsem vplivu, ki ga je imela na naftni trg Bin Ladnova usmrtitev. Prve znake pešanja ameriškega gospodarstva je, kot kaže, uspešno nadomestilo povpraševanje iz držav BRIC.

Cene nafte se tako v bližnji prihodnosti ne bodo bistveno spreminjale. Naftni kartel OPEC se bo sicer sestal že 8. junija, a zaradi spora med Savdsko Arabijo in Iranom večjih sprememb na ponudbeni strani ni mogoče pričakovati, pritisk na cene pa predstavlja tudi nadaljevanje spopadov v Libiji.

Donald je odpuščen

Potem ko je Bela Hiša prejšnji teden objavila rojstni list Baracka Husseina Obame in ovrgla sume, da naj bi se aktualni predsednik, v nasprotju z ustavo, rodil zunaj ZDA, se je kandidatura Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata sesula v prah. Kar je sledilo, ni bilo le opozorilo Trumpu, novincu na političnem parketu, ki si je z dvomom v Obamin rojstni kraj dvigal priljubljenost na desnici, pač pa tudi vsem ostalim, ki se bodo na predsedniških volitvah prihodnje leto spoprijeli z Obamo.

Rojstni list je bil objavljen v času, ko Američani sicer spremljajo nove epizode Trumpovega šova Pripravnik, a to je bil šele začetek. Na tradicionalnem letnem srečanju z novinarji, ki je sledilo, se je Obama neusmiljeno ponorčeval iz kandidata za republikansko nominacijo. V govoru mu je priporočil, naj se zdaj, ko je rojstni list objavljen, raje posveti pomembnejšim vprašanjem, kot sta: ali so Američani dejansko pristali na luni in ali je v kraju Roswell v resnici pristal leteči krožnik. Sledile so salve smeha. Trump, ki je bil v dvorani, je potrpežljivo sprejemal udarce. Bela Hiša je pred tem večkrat poudarjala, da se predsednik ukvarja s pomembnejšimi temami in na milostni strel ni bilo treba dolgo čakati.

V nedeljo je bil Pripravnik ponovno prekinjen, tokrat z napovedjo, da bo predsednik nagovoril Američane. Z objavo Bin Ladnove smrti je Obama Trumpu ponovno prevzel šov. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da zdaj kar šestdeset odstotkov Američanov ne bi nikoli podprlo kandidature političnih pripravnikov, kot sta Sarah Palin ali Donald Trump. Donald je za republikansko nominacijo odpuščen.

Namesto zemlje zamenjali standard

Vlada in agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA sta zaradi nesreče v Fukušimi doslej že dvakrat spremenili japonske jedrske standarde. Najprej so zvišali mejno dozo radiacije za zaposlene v jedrskih elektrarnah s 100 na 250 milisievertov na leto, zatem pa so oblasti TEPCU dovolile še izpust kontaminirane vode v morje, zaradi česar je radioaktivnost morske vode presegla najvišjo dovoljeno raven za 100 krat. V tretje je zdaj prišlo do upora.

Skupina besnih staršev iz prefekture Fukušima je v petek predstavnikom vlade izročila vrečo s prstjo ene od šol iz prizadetega območja. Vlada je namreč v postopek predložila novo spremembo mejne vrednosti, tokrat za japonske šolarje. Ti bi po novem lahko namesto 1 milisieverta prejeli 20 milisievertov na leto, toliko, kolikor jih nemški predpisi dopuščajo za zaposlene v jedrskih elektrarnah.

Pristojni priznavajo, da gre za skrajni ukrep, ki naj bi omogočil šolanje otrok v prizadetem območju, zanikajo pa, da so po sredi stroški. Alternativo bi predstavljala le popolna zamenjava trideset centimetrske plasti zemlje in peska v okolici šol, zato so mnogi prepričani, da gre za še enega od manevrov Japonske vlade, s katerim se izogiba naraščajočim stroškom sanacije jedrske katastrofe. Tri četrtine šolskih dvorišč v okolici Fukušime naj bi bilo tako kontaminiranih, da radioaktivnost krepko presega dosedanji milisievert na leto. Meritev prsti, ki so jo prizadeti starši izročili vladnim uradnikom, je pokazala vrednost 38 milisievertov.

Na nedopusten odnos japonskih oblasti do lokalnega prebivalstva zdaj ne opozarjajo več le okoljevarstvene organizacije. Toshiso Kosako, profesor Tokijske univerze, ki je vladi doslej svetoval pri obvladovanju krize, je protestno odstopil in pristojne okrivil za nesprejemljivo kršenje mednarodno priznanih standardov. Predstavniki organizacije Zdravniki za družbeno odgovornost, ki je za svoje delo prejela Nobelovo nagrado, pa so japonsko vlado opozorili, da so otroci veliko bolj ranljivi od odraslih in da se bo zaradi spremembe standarda verjetnost za rakava obolenja med njimi najmanj podvojila

Pet minut slave

Francija je včeraj žela svojih pet minut slave. Država, katere energetike si brez jedrske tehnologije ni mogoče predstavljati, skoraj osemdeset odstotkov elektrike Francozi pridobijo s cepljenjem atomov, se v času omajanega zaupanja v jedrsko tehnologijo bori za ohranitev lastnega prestiža. Ni naključje, da je bil Szarkozy prvi tuji državnik, ki je po izbruhu jedrske krize obiskal Japonsko, kot tudi ni naključje, da so bili v njegovem spremstvu predstavniki Areve, francoskega jedrskega podjetja.

Tudi včerajšnji nastop francoskega premierja Filona na donorski konferenci v Kijevu potrjuje odločenost Francozov, da v jedrski tehnologiji ohranijo primat. Natančno četrt stoletja po požaru in eksploziji reaktorja v Černobilu so v Ukrajinski prestolnici zbirali sredstva za sanacijo sarkofaga, s katerim je pokrito jedrsko pogorišče. Francija je obljubila 49 milijonov evrov in s tem postala največji donor. Kljub temu, da denar obljubljajo tudi mnoge druge razvite države, med njimi tokrat ni Japonske, pa Ukrajincem za trajnejšo rešitev Černobila še ni uspelo zbrati potrebnih 700 milijonov evrov, kaj šele zagotoviti sredstev za oskrbo stotisočev »prostovoljcev« in likvidatorjev, ki so čistili pogorišče. Ukrajina in Rusija bi morali samo za zdravstvene posledice Černobilske katastrofe letno nameniti milijardo evrov.

Francozi pa so včeraj blesteli tudi na jedrskem pogorišču na drugem koncu sveta. Direktorica Areve je na odmevni tiskovni konferenci v Tokiju oznanila, da bodo Francozi za čiščenje kontaminirane vode v Fukušimi postavili čistilno napravo. Fukušimska čistilna naprava bo uporabljala tehnologijo obarjanja, ki je že preizkušena v dveh napravah v Franciji. Z uporabo kemičnih reagentov v postopku oborijo in izločijo radioaktivne delce, očiščeno vodo pa lahko nato ponovno uporabijo v hladilnih sistemih reaktorjev. S to odločitvijo se je TEPCO, kot kaže odpovedal uporabi ruske tehnologije. Odločitev za Arevo ima dalekosežne posledice za francosko jedrsko tehnologijo, ki je v primerjavi z Rusko (Černobil) in Ameriško (Fukušima) zdaj v veliki prednosti. Francozi jo hočejo vsekakor izkoristiti, s pomočjo "diplomacije".

Irska je spet Moody

Moody's je danes ponovno znižal bonitetno oceno Irskega dolga. Obveznice opešanega tigra po mnenju te agencije zdaj od smetja loči le še korak. Potem ko je vlada še včeraj optimistično objavila uspešen zaključek pregleda gospodarskega stanja v državi in je druga bonitetna hiša, Fitch izboljšala svojo oceno obveznic, se je danes ponovno zalomilo.

Moody's dvomi, da je Irska sposobna ohraniti razmerje med zadolžitvijo in kosmatim proizvodom na vzdržnih 120 odstotkih. Tudi Mednarodni finančni sklad (IMF) je zadržan. Medtem vlada še zmeraj verjame, da bo Irsko gospodarstvo letos zraslo za 1,7 odstotne stopnje, je IMF znižal svojo napoved z 0,9 na 0,5 odstotka in obenem podvomil, da ji bo tekoči primanjkljaj do leta 2015 uspelo spraviti pod 3 odstotke. Letošnji proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 9,4 odstotka.

Irske težave pa so po mnenju nekaterih analitikov zgolj odsev ugibanj o prestrukturiranju dolgov največje evropske bolnice, Grčije. Ta se bo v drugi polovici leta ponovno znašla na robi bankrota, saj bo grški javni dolg presegel 150 odstotkov kosmatega proizvoda, to pa je meja, ko servisiranje javnega dolga postane nevzdržno.

Donald nima šans?

"Moja prednost je v tem, da sem zelo bogat. Če potrebujem 600 milijonov, jih lahko dam iz lastnega žepa. To je velika prednost pred ostalimi kandidati." S temi besedami je Donald Trump, nepremičninski mogotec in televizijska zvezda šova Pripravnik (Apprentice) pojasnjeval svoj naskok na republikansko predsedniško nominacijo.

Pustimo ob strani, da utegne biti 600 milijonov za volitve prihodnje leto veliko premalo. Kandidata za predsednika bosta morala po vsej verjetnosti zbrati krepko čez 1,6 milijarde, kolikor sta leta 2008 porabila McCain in Obama. Donald Trump je zdaj tudi uradno potrdil, da bo 22. maja, ob zaključku letošnjega Pripravnika, dokončno objavil, ali se bo resnično potegoval za republikansko nominacijo.

Napoved mnogi zavračajo kot še enega v nizu spretnih manevrov za dvig popularnosti televizijskega šova Pripravnik. Nielsen Research Data, ki meri gledanost programov, je od marca, ko so se pojavile prve govorice o Trumpovi kandidaturi, dejansko zabeležil dvig popularnosti. S 7,9 milijona gledalcev zdaj Pripravnika spremlja že 8,7 milijona, dobrih devet odstotkov več, kot ob začetku sezone.

Da gre pri Trumpovi kandidaturi lahko tudi za kaj več, pa kažejo trenutne meritve političnega utripa. Med morebitnimi kandidati za republikansko nominacijo se je na lestvicah že prebil na drugo mesto in s 17 odstotno podporo vsekakor ni med outsiderji. Trumpovo popularnost med desnimi volivci mnogi že primerjajo s popularnostjo Sarah Palin, ki se je po zadnjih predsedniških volitvah za trenutek prelevila v televizijsko zvezdo. Kljub Trumpovemu renomeju, ki ga ima trenutno v delu javnosti kot uspešen poslovnež, pa poznavalci opozarjajo, da so se mnogi njegovi posli končali z bankrotom, predvsem pa, da o dejanski politiki, ki se dogaja v Washingtonu, nima pojma. Pot do nominacije bo vsekakor še dolga.

Trump se je mnogim volivcem na desni medtem že priljubil s svojo neposredno komunikacijo. Brez dlake na jeziku je na konferenci Konzervativne politične akcije v Washingtonu prisotnim zabrusil, da verjetni predsedniški kandidat, Ron Paul na volitvah nima šans. Kdorkoli se bo prihodnje leto pomeril z Obamo, bo imel težko delo. Zlasti to velja za političnega začetnika, ki je prejšnji teden na neki televizijski mreži na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Američani zapustili Irak, prostodušno odgovoril: "Če ostanemo, zadržimo nafto. Če namerava nafto prevzeti Iran, ostanemo in zadržimo nafto."

Japonska se bo še tresla

Po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Japonsko, se tla še zmeraj umirjajo. Seizmologi so v mescu dni zabeležili več kot 400 popotresnih sunkov z magnitudo nad 5 stopnjo in na tisoče šibkejših. Čeprav njihova pogostnost upada, bo za dokončno umiritev tal po prepričanju seizmologov potrebnih od pet do deset let.

V zadnjem tednu se je Tokio zatresel kar sedemkrat, vsak sunek pa pred Japonce postavlja nove izzive. Popotresni sunki so lahko namreč prav tako uničujoči, sprožijo pa tudi cunamije. Potresu ob obali Sumatre, leta 2004, z magnitudo 9,1 stopnje, ki je povzročil cunami, v katerem je izgubilo življenje 200.000 ljudi, je tri mesece kasneje sledil popotresni sunek z magnitudo 8,6 stopnje. Popotresni sunek, ki je prejšnji četrtek stresel Japonsko, je dosegel magnitudo 7,1 stopnje. Cunamija sicer ni sprožil, je pa zaustavil pet termoelektrarn na premog in brez elektrike je ostalo 3,6 milijona gospodinjstev.

Zaradi tresenja tal so improvizirane hladilne sisteme v kompleksu Fukušima začasno ustavili in reševalci so se umaknili na varno. Predstavnik TEPCA je kasneje priznal, da so bili poškodovani reaktorji najmanj eno uro brez nadzora in da trenutno največja nevarnost grozi prav zaradi popotresnih sunkov in cunamija, ki bi ponovno zalil reaktorje. Da bi to preprečili bodo tehniki zdaj vzpostavili tri obrambne sisteme. Električne kable, ki vodijo do posameznih reaktorjev, bodo medsebojno povezali, tako da bodo napajanje iz omrežja lahko vzdrževali tudi v primeru, če je ena od povezav poškodovana. Dieselske generatorje za oskrbo črpalk v primeru izpada elektrike bodo prestavili na manjšo vzpetino v kompleksu, tja pa bodo začasno namestili tudi eno od gasilskih črpalk, s katero lahko ohlajajo reaktorje in izrabljene gorivne palice.

Fukušima je postala havarija

Japonska agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA je zvišala oceno nesreče v Fukušimi s pete na sedmo stopnjo. Nesreča v kompleksu šestih reaktorjev na vzhodni japonski obali je zdaj ocenjena z najvišjo stopnjo lestvice INES Mednarodne agencije za jedrsko varnost. Edina nesreča te stopnje doslej je bila eksplozija reaktorja v Černobilu aprila 1986, ki sicer velja za največjo jedrsko nesrečo vseh časov.

Predstavnik NISE je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je odločitev o zvišanju ocene posledica skupne količine izpustov radioaktivnega materiala v okolico. Po mednarodni lestvici 7 stopnja namreč pomeni, da je ob nesreči prišlo do večjega izpusta radioaktivnosti s smrtnimi primeri, obsežnimi zdravstvenimi posledicami in vplivom na okolje, medtem ko 5 stopnja označuje smrtne žrtve, a le manjši izpust radioaktivnosti v okolico. To je že drugo povišanje stopnje nesreče, saj so 19. marca japonske oblasti oceno nesreče v Fukušimi dvignile s četrte na peto stopnjo.

Zemlja je modra, nebo je črno

Na današnji dan pred pol stoletja je Jurij Gagarin z vesoljsko ladjo Vostok, kot prvi človek v zgodovini, poletel v vesolje. Jurij je otroštvo preživel pod nemško okupacijo, v zelo težavnih razmerah in pozno začel s šolanjem. Za pilota se je najprej učil v Saratovu, nato pa je bil sprejet v vojno letalstvo.

Dve leti pred poletom v vesolje je bil premeščen v odred prvih dvajsetih kandidatov za kozmonavte. Kakšen naj bo kozmonavt, je določil Sergej Koroljov, vodja sovjetskega vesoljskega programa. Pilot naj bi imel okrog 30 let, tehtal naj bi manj kot 72 kilogramov in v višino meril manj kot 170 centimetrov, omejitve, ki jih je narekovala Vostokova kapsula. Med drugimi kandidati je bil Jurij izbran predvsem zaradi svoje komunikativnosti in odprtosti, dveh pogojev za uspešno propagando po zaključku tvegane operacije.

Jurij Gagarin je 12. aprila 1961 vzletel s sovjetskega kozmodroma Bajkonur. Polet v vesolje, med katerim je obkrožil zemljo, je trajal uro in 48 minut, nakar je Vostokova kapsula pristala v Saratovskem okrožju. Na višini nekaj tisoč metrov pred pristankom se je Jurij uspešno katapultiral, se s padalom spustil na zemljo in zapisal v zgodovino kot prvi človek, ki je poletel v vesolje. Jurij Gagarin se je smrtno ponesrečil leta 1968.

Potres na potres in Fukušima vmes

Še pred mesecem dni povsem neznan Japonski kraj postaja, tako kot Černobil pred četrt stoletja, sinonim za jedrsko katastrofo neobvladljivih razsežnosti. Čeprav je zaenkrat nemogoče ugotoviti dejansko stanje, ki vlada v kompleksu jedrskih elektrarn in v okolici, dva reaktorja sta po dosedanjih informacijah v stabilnem stanju ohlajevanja, pa ostaja dejstvo, da je celotna količina radioaktivnega materiala, izpostavljenega v Fukušimi, večja od tiste, ki je eksplodirala v Černobilu. Da je ironija usode še večja, za pomanjkljivo obveščanje pred četrt stoletja so svetovni mediji okrivili razpadajoč komunistični sistem, nesrečo pa pripisali tehnološki zaostalosti sovjetskih reaktorjev. Četrt stoletja kasneje demokratična in tehnološko dovršena Japonska svetu kaže nenavaden obraz jedrske tehnologije.

Popotresni sunek z magnitudo 7,1 stopnje, ki je v ponedeljek zvečer po lokalnem času prizadel vzhodno obalo Japonske, je ponovno prekinil električni tok do dveh reaktorjev. TEPCO je potrdil, da so se tudi delavci, ki z vodo polivajo reaktorje št. 1 do 3, začasno umaknili na varno. Skoraj istočasno, ko so reaktorji začasno ostali brez hlajenja, je Japonska vlada končno odločila, da bo razširila območje, iz katerega bodo zaradi povišanega sevanja izselili prebivalstvo. Ukrep, h kateremu so že tedne pozivale nevladne organizacije, pa tudi Mednarodna organizacija za jedrsko varnost, bo zajel nosečnice, otroke in bolnike v tridesetkilometrskem pasu in tiste, ki živijo v krajih, posebej izpostavljenih sevanju.

TEPCO je sicer objavil, da zaključuje operacijo praznjenja rezervoarjev z "nizkoradioaktivno" vodo v okoliško morje, ki sta ji ostro nasprotovali Kitajska in Koreja, a bo omogočil skladiščenje visokokontaminiranih odplak iz poškodovanih reaktorjev. Kompleks elektrarn je danes ponovno obiskal tudi generalni direktor TEPCa, ki je bil med krizo hospitaliziran zaradi srčnih težav. Ponovno se je opravičil za težave, ki jih je njegovo podjetje prizadejalo prefekturi Fukušima in njenim prebivalcem. Kljub opravičilu pa ga, po navedbah medijev, lokalni prefekt ni želel sprejeti. "Direktor mu je zato na prefekturi pustil svojo vizitko".

Na kolenih tudi Portugalci

Potem ko so se bonitetne ocene portugalskih obveznic v manj kot mesecu dni dvakrat znižale, agencija Standard & Poor's jih ocenjuje slabše, kot Indijske ali Indonezijske papirje, je Portugalska prehodna vlada danes zaprosila za Evropsko finančno pomoč.

Še ta mesec bi morali Portugalci zbrati 9 milijard evrov za odplačila obveznosti, preveč za vlado, ki se bo obdržala le do volitev 5. junija. Obresti na desetletne obveznice so po znižanju bonitete presegle 8 odstotnih točk, analitiki pa ocenjujejo, da so bile že 7 odstotne za državo prevelik zalogaj.

Portugalsko tehnično vlado zdaj čakajo pogajanja, podobno kot v primeru Grčije in Irske, le da je tokratni izziv še bistveno večji. Lizbona se bo o posojilih in zategovanju pasu namreč pogajala v predvolilnem vzdušju, ki ga bo označevala vsesplošna kriza. Gospodarski rezultati so slabi: Portugalska že drugič v zadnjih treh letih vstopa v recesijo.

Iz Fukušime spet nekaj dobrega

Japonskim delavcem, ki se trudijo obvladati poškodovane reaktorje v Fukušimi, je ponovno uspel veliki met. Potem ko so prejšnji teden v kompleks pripeljali elektriko in zagnali prve električne črpalke, jim je danes ponovno uspelo nemogoče. Po dveh dneh neuspešnih poskusov je razpoka na reaktorju št. 2. zamašena. To je pomemben dosežek, saj je bila voda iz poškodovanega reaktorja visoko kontaminirana. Odčitek v bližini je za pet milijonkrat presegal dovoljeno vrednost.

Razmere pa ostajajo zapletene. Nekateri poznavalci že več časa poudarjajo, da gre v Fukušimi za nesrečo, ki presega Černobilsko. Za razliko od sovjetske nesreče izpred četrt stoletja, v kateri je bil udeležen zgolj en reaktor, se Japonci soočajo s štirimi nestabilnimi jedrskimi sistemi. V reaktorjih so se sredice verjetno delno stalile, nekateri zadrževalni hrami so poškodovani in puščajo, razmere pa še otežuje izrabljeno gorivo, ki se nahaja na sedmih lokacijah kompleksa. Skupna količina radioaktivnega materiala v izrabljenem gorivu je po prepričanju analitikov večja od tiste, ki je eksplodirala in zgorela v Černobilu.

Poleg omejevanja nekontroliranega iztekanja radioaktivnih odplak v morje, je zdaj prva naloga reševalcev ohranjanje poškodovanih reaktorjev v stabilnem stanju. Da bi preprečili eksplozije vodika, ki so v prvem tednu po nesreči poškodovale reaktorje, bodo v prvega danes začeli vpihovati dušik, ključnega pomena pa je ponovni zagon hladilnih sistemov. V primeru, da so obstoječi preveč poškodovani, TEPCO obljublja, da bodo ob treh najbolj problematičnih zgradili nove. Če Japoncem uspe še ta podvig, bo najhujše mimo.

Rusi prihajajo!

Medtem ko Japoncem v Fukušimi že pomagajo ekipe Američanov in Francozov, naj bi se jim zdaj pridružili še Rusi. V pristanišče ob kompleksu poškodovanih elektrarn naj bi iz Vladivostoka privlekli plavajočo ploščad Suzuran, eno največjih naprav za dekontaminacijo vode na svetu. Plavajočo čistilno napravo iz leta1989 sicer uporabljajo ob razgradnji ruskih jedrskih podmornic. V letu dni lahko dekontaminira 7.000 kubičnih metrov odplak.

To bo sicer le kaplja v morje. V Fukušimi se morajo ta teden znebiti skoraj 12.000 kubičnih metrov nizkoradioaktivnih odplak, ki so se nabrale v rezervoarjih. Izpraznjene bazene potrebujejo za skladiščenje visokoradioaktivne vode, ki se nabira v poškodovanih reaktorjih. TEPCO načrtuje nakup še treh ploščadi, ki bi jih zasidrali v pristanišču in bi služile za dekontaminacijo vode.

Nadaljuje se tudi operacija mašenja odprtine na poškodovanem reaktorju št. 2. Po neuspešnem poskusu s polimerno smolo bodo razpoko zdaj skušali zapolniti s tekočim steklom iz nanodelcev. Nadaljujejo tudi s poskusnim zagonom hladilnih črpalk, da bi omogočili recikliranje hladilne vode. Dokler zaprtih sistemov ponovno ne usposobijo, se bo kontaminirana voda nabirala v kompleksu. Ocenjujejo, da se je je nabralo že 60.000 kubičnih metrov.

TEPCO pa ima še nove težave. Danes so lokalnim oblastem in preseljenemu prebivalstvu pričeli izplačevati odškodnino, ki jo imenujejo "žalni denar", medtem pa se poraja vprašanje, kdo bo kril stroške reševanja, saj so delnice podjetja po nesreči strmoglavile na pičlih 20 odstotkov prvotne vrednosti.

Fukušima se bo vlekla še mesece

Vikend se je začel z obetavnimi novicami o odkritju razpoke na reaktorju št. 2 in možnosti, da bi se širjenje radioaktivnosti v okolico končno zaustavilo. Nedelja se je iztekla v bolj zadržanem tonu. Predstavniki japonske vlade so priznali, da bo reševanje Fukušime verjetno zahtevalo "mesece trdega dela".

Še v soboto je kazalo, da bo končno mogoče preprečiti iztekanje radioaktivne vode v morje. Tehniki so na betonskem zadrževalniku reaktorja št. 2 odkrili dvajset centimetrsko razpoko, iz katere izteka kontaminirana voda, ki dosega radioaktivnost do 1000 milisievertov na uro, dovolj, da v nekaj dneh pokonča delavce, ki delajo v bližini reaktorja. Radioaktivnost je verjetno posledica delno staljenih gorivnih palic v sredici reaktorja.

Nedeljski poskus, da bi razpoko zamašili z mešanico žagovine, papirja in polimera, katerega volumen se ob stiku z vodo poveča za 50-krat, se ni posrečil, zato danes nadaljujejo z iskanjem mesta, od koder radioaktivni material uhaja v morje. Širjenje kontaminirane vode v ocean naj bi TEPCO skušal zajeziti tudi z nekakšno zaveso, a podrobnosti o tem še niso znane.

Težavam navkljub pa četrti teden Fukušime prinaša tudi nekaj dobrih novic: reaktorjev št. 1, 2 in 3 ne polivajo več z morsko vodo, pač pa so jih priključili na omrežje in jih hladijo s sladko vodo, v ostalih reaktorjih pa stanje zaenkrat ostaja stabilno.

Fukušima še ni povsem izgubljena, zaenkrat

Reševanje jedrskih elektrarn se nadaljuje v tretji teden, razmere v okolici Fukušime pa ostajajo prav tako nejasne, kot so bile v prvih dneh po potresu. Nihče ne more z gotovostjo ugotoviti, v kakšnem stanju so štirje od šestih reaktorjev in bazeni z izrabljenim gorivom.

Radioaktivne meritve v okolici položaja nič bolj ne razjasnijo. Potem ko so meritve radioaktivnega joda v okoliškem morju prejšnji vikend dosegle 1850 kratnik običajnih vrednosti in nato upadle, so se zdaj ponovno dvignile, na rekordno vrednost, ki mejno presega za več kot 4000 krat. Strokovnjaki so si edini, da morsko vodo kontaminirajo odplake, ki odtekajo iz poškodovanih reaktorjev.

Vrednosti, izmerjene na kopnem, prav tako ostajajo uganka. Mednarodna agencija za jedrsko varnost je potrdila, da so v 40 kilometrski razdalji od kompleksa izmerili nevarne vrednosti sevanja in japonske oblasti pozvala k širitvi območja evakuacije. Istočasno je japonska uprava za jedrsko varnost objavila rezultate svojih meritev znotraj tridesetkilometrskega pasu, ki ne presegajo 42 mikrosievertov na uro. Tolikšno dozo radioaktivnosti bi, po navedbah Japoncev, prejel potnik, ki bi z letalom šestkrat potoval med Tokijem in New Yorkom.

Medtem so na Japonsko prispeli strokovnjaki francoske jedrske družbe Areva, ki naj bi pomagali pri reševanju Fukušime. Francozi več kot tri četrtine elektrike pridobijo iz jedrskih elektrarn in so posebej zavzeti za umiritev razmer v jedrskem kompleksu. Pomoč ponovno prihaja tudi iz Združenih držav, od koder na Japonsko potuje 140 pripadnikov posebnih vojaških enot. Američani bodo s seboj pripeljali tudi robote za reševanje v težavnih razmerah.

Lastnik elektrarn TEPCO medtem rešuje, kar se rešiti da. Podjetje je že sporočilo, da načrtuje zaprtje in razgradnjo štirih poškodovanih reaktorjev, medtem ko za dva, ki sta trenutno v stabilnem stanju, upajo na ponovni zagon. Njegove delnice so medtem strmoglavile in pojavljajo se govorice, da ga bodo morali podržaviti in s tem rešiti pred bankrotom. Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je stroške odškodnin jedrske katastrofe ocenila na 93 milijard evrov.

So živilske barve varne?

V zadnjih letih se vrstijo dokazi, da živilske barve povzročajo vedenjske motnje. Potem ko je Ameriška uprava za zdravila in hrano (FDA) vrsto let zavračala pozive, naj njihovo uporabo podrobneje preuči, je zdaj popustila in o tem napovedala strokovno razpravo.

Barvila, ki jih že desetletja uporablja prehrambena industrija z obeh strani Atlantika, v Evropi jih poznamo pod oznakami E100 do E199, izvirajo iz tridesetih let prejšnjega stoletja. FDA je doslej vztrajala, da so zato povsem varna in je zahteve po dodatnih raziskavah vedno zavračala. Doslej je prepovedala le dve barvili. Ena od oranžnih se je sredi prejšnjega stoletja izkazala za strupeno, rdečo barvo, ki je kancerogena, pa so morali zamenjati.

Prvi, ki je posumil, da živilske barve vplivajo na vedenje otrok, je bil kalifornijski specialist za otroške alergije dr. Benjamin Feingold. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z uporabo diet uspešno zdravil otroško hiperaktivnost. Tudi takrat je FDA vztrajala, da so barve varne za otroke, čeprav je obenem priznala, da lahko "nekatere snovi v hrani vplivajo na otroke, ki sicer kažejo znake hiperaktivnosti."

Po letu 2007, ko je študija v ugledni medicinski reviji Lancet potrdila povezavo med živilskimi barvami in hiperaktivnostjo, se je pritisk na ameriške zakonodajalce okrepil. Mnoge nevladne organizacije zadnja leta zahtevajo, da se uporaba spornih barvil prepove ali pa se izdelki označujejo z napisom: "Uporabljena umetna barvila pri nekaterih otrocih povzročajo hiperaktivnost in vedenjske motnje." FDA zdaj obljublja, da bo zadevi prišla do dna.

Plutonij je ušel iz steklenice

V Fukušimi gre, kot kažejo zadnje novice, s slabega na slabše. Zdaj je uradno potrjeno, da so na petih lokacijah kompleksa elektrarn našli plutonij. Zaradi svoje izjemne kancerogenosti, po mnenju mnogih poznavalcev gre za najbolj nevaren element na planetu, in zelo dolge razpolovne dobe, ki znaša prek 24.000 let, je najdba še dodatno zapletla razmere. Plutonij, ki se zaradi visoke mase po zraku le težko širi, vsebuje mešano gorivo reaktorja št. 3, tako da lahko najdbe izvirajo zgolj iz njegove poškodovane sredice ali iz izrabljenih gorivnih palic.

Reševalci se soočajo z več težavami hkrati. Potem, ko so v ponedeljek v betonskih ceveh pod reaktorjem št. 2 odkrili nevarno kontaminirano vodo, je nastala dilema, ali naj jo čim prej izčrpajo in tako zmanjšajo sevanje, ali pa naj nadaljujejo z improviziranim hlajenjem, ki verjetno prispeva dodatne količine nevarnih odplak.

Reševanje katastrofe v Fukušimi poleg tehničnih zdaj predstavlja tudi politične izzive. V prvi vrsti gre za omajano zaupanje v japonsko sposobnost obvladovanja težav. Francoska vlada je namreč potrdila, da so nekatera njena podjetja prejela prošnje za pomoč pri obvladovanju katastrofe. Japonski premier se je v zadnjih dneh znašel tudi pod pritiskom očitkov iz opozicije, češ da je bila prva evakuacija okoliškega prebivalstva nezadostna. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki že več dni meri radioaktivnost v okolici kompleksa, poziva ljudi, naj čim prej zapustijo tridesetkilometrski pas, za katerega so oblasti še donedavna zagotavljale, da je povsem varen. Če bo do ponovne evakuacije dejansko prišlo, bo zaradi Fukušime svoje domove zapustilo že 200.000 ljudi.

Fukušima na drugem koncu sveta

Nesreča v japonskem jedrskem kompleksu je terjala prvo politično žrtev, na drugem koncu sveta. Obupni poskus kanclerke Angele Merkel, da bi se z zapiranjem jedrskih elektrarn zadnji trenutek prikupila nemškim volivcem, ni požel odobravanja.

Če držijo začasni volilni rezultati iz Baden-Württemberga, so nemški Zeleni včeraj dosegli svojo veliko zmago. V eni od najbogatejših dežel, kjer je Krščansko-demokratska Unija vladala več kot pol stoletja, je včeraj prišlo do preobrata. Volivci so stranko Angele Merkel kaznovali za njeno jedrsko obračanje po vetru, pa tudi za nekatere druge nespretne odločitve, kot je nepriljubljena izgradnja nove železniške postaje v Stuttgartu. Krščanski demokrati so, po začasnih rezultatih sicer uspeli zadržati prvo mesto, a deželne vlade jim z 39 odstotki osvojenih glasov ne bo uspelo oblikovati.

Na drugem bregu so zdaj veliki zmagovalci včerajšnjih volitev, Zeleni, ki jim je tokrat uspelo več kot podvojiti rezultat zadnjih volitev. S 25 odstotki in s socialdemokratskim izkupičkom 23 odstotkov, bodo prvič v zgodovini Nemčije na čelo deželne vlade lahko imenovali svojega voditelja. Ministrski predsednik Baden-Württemberga bo tako verjetno postal nekdanji učitelj naravoslovja Winfried Kretschmann. Volilni uspeh so na sedežu stranke Zelenih v Berlinu pospremili z besedami: "Vpisali smo se v zgodovino."

Japonska mora se nadaljuje

Fukušima se spreminja v japonsko nočno moro. Po preiskavi dogodka, v katerem so bili hospitalizirani trije delavci, ki so prišli v stik z kontaminirano vodo, so v soboto predstavniki TEPCA priznali, da povišano radioaktivnost v poslopjih treh reaktorjev zaznavajo že od srede prejšnjega tedna. Med reaktorji, v katerih se nabira radioaktivna voda, ki jo skušajo zdaj izčrpati, je tudi najnevarnejši, št. 3 s plutonijem.

Kako visoki so posamezni odčitki pove podatek, da so v reaktorju št. 2 včeraj namerili 1.000 milisievertov na uro. Japonski standard za zaposlene v elektrarnah dovoljuje sevanje 250 milisievertov na leto (pred nesrečo je mejna vrednost znašala 100 milisievertov na leto), kar pomeni, da bi delavce po četrturnem delu v reaktorju morali poslati domov, do naslednjega leta.

Razmere v kompleksu tega seveda ne dovoljujejo, a so zato reševalni poskusi pogosto prekinjeni. Delavce so na varno umaknili tudi v nedeljo, potem ko je voda v poslopju reaktorja št. 2 presegla kritične ravni. Obenem skušajo morsko vodo, s katero so doslej ohlajevali kompleks, zamenjati s sladko, saj sol očitno škoduje cevnim sistemom.

Najslabše novice pa ne prihajajo s kompleksa elektrarn, pač pa z morja. Japonske oblasti so priznale, da radioaktivnost v morju, v pasu 30 km okrog Fukušime narašča. V soboto so namerili 1.250 krat višjo raven, v nedeljo pa je bil odčitek že 1.850 krat višji od običajne ravni radioaktivnosti morske vode. Vprašanje, kakšen je vpliv onesnaženja na morsko hrano, ostaja neodgovorjeno.

Ali pušča najnevarnejši reaktor?

Kljub pomanjkanju zanesljivih informacij vse kaže, da najmanj en od štirih zadrževalnih hramov v kompleksu Fukušima pušča jedrski material. Od šestih reaktorjev sta dva zdaj v tako imenovanem stanju hladne zaustavitve, torej varna, ostali štirje pa ostajajo bolj ali manj nestabilni. Najbolj zaskrbljujoče je stanje reaktorja št. 3 s plutonijem, ki ga že več dni priključujejo na električno omrežje. Zaskrbljenost se je povečala včeraj, ko so dva tehnika, ki sta delala v njegovi bližini, z resnimi radiacijskimi opeklinami odpeljali v bolnico.

Če informacije držijo in je do poškodb prišlo, ko so njuni škornji prišli v stik s kontaminirano vodo, je stanje resno. Visoka stopnja radioaktivnosti vode v neposredni bližini reaktorja št. 3 je lahko posledica poškodb na zadrževalnem hramu. Tudi drugi dokazi za nekontrolirano izhajanje radioaktivnega materiala se v zadnjih dneh množijo. Kitajske oblasti so potrdile, da so pri dveh osebah, ki sta pripotovali z Japonske, včeraj odkrili "resno povečanje" radioaktivnosti.

Medtem se iz območja okrog Fukušime pripravlja nova evakuacija. Japonska vlada je danes pozvala okrog 120.000 prebivalcev 30-kilometrskega območja okrog kompleksa, naj se začasno izselijo. Razlogi za to odločitev naj bi bile težave pri oskrbi prebivalstva, čeprav so danes predstavniki Japonskega ministrstva za znanost priznali, da dnevno izmerjene vrednosti na tem območju presegajo dovoljene letne stopnje. Ta vikend v Fukušimi bo očitno bolj vroč.

Tokijski vodovod je kontaminiran, kaj pa ribe?

Potem ko je optimizem preteklega vikenda izpuhtel, se novice iz Fukušime kar nočejo izboljšati. Uspeh TEPCA, do vseh šestih reaktorjev so zdaj napeljani električni kabli, se je izgubil v oblakih radioaktivnega dima, ki se občasno dviga z elektrarniškega kompleksa. Zagon hladilnih sistemov je bil doslej uspešen le pri enem od poškodovanih reaktorjev, ostale še zmeraj polivajo z improviziranimi napravami.

Čeprav dejanski obseg kontaminacije zaenkrat ostaja skrivnost, so Japonske oblasti danes priznale, da voda iz Tokijskega vodovoda za otroke ni več varna. Povišana radioaktivnost zaradi vsebnosti jodovega izotopa, ki so jo izmerili v eni od čistilnih naprav, znaša 210 bequerelov in dvakrat presega dovoljeno vrednost. Kaj to pomeni za 13 milijonov prebivalcev japonske prestolnice, ki je od mesta nesreče oddaljena 240 kilometrov, je bilo mogoče videti po policah trgovin. Mediji poročajo, da je ustekleničena voda v trgovinah že pošla.

Singapur in Avstralija, pred nesrečo pomemben trg japonskih pridelkov, sta se pridružila Združenim državam in Hong Kongu pri omejitvah uvoza japonskih prehrambenih izdelkov. Čedalje večjo zaskrbljenost pa predstavlja morebitni vstop radioaktivnih snovi v morsko prehransko verigo. Na območju Tihega oceana, kamor odnaša večino radioaktivnega materiala, so namreč pomembna ribja lovišča. O povišanem sevanju zdaj poročajo celo z Atlantika, z Islandije.

Na Vzhodu nič novega

Ko je že kazalo, da je najhujše v Fukušimi minilo in so se razmere začele obračati na bolje, iz kompleksa jedrskih elektrarn ponovno poročajo o zapletih. Potem ko so čez vikend napeljali električne kable do vseh šestih reaktorjev in uspešno zagnali hladilni sistem reaktorja št. 5, je začel naraščati pritisk v najbolj problematičnem reaktorju št. 3, ki vsebuje gorivo s plutonijem. Prav danes so ga, skupaj z reaktorjem št. 4, nameravali priključiti na električno omrežje.

Čez dan se je iz reaktorja št. 3 pričel valiti sivkast dim in dela začasno prekinil. Medtem je Mednarodna organizacija za jedrsko varnost potrdila, da razmere, kljub uspešnemu zagonu hladilnih sistemov ostajajo resne. Četudi tehnikom uspe zagotoviti hlajenje sredic vseh šestih reaktorjev, ostaja nerešen problem izrabljenih gorivnih palic, ki se nahajajo na sedmih lokacijah znotraj kompleksa. Resnost razmer potrjuje tudi odločitev Američanov, da med vojaško osebje v Nagoji, Tokiju in Jokohami, ter člane njihovih družin, preventivno razdelijo tablete kalijevega jodida. Po navodilih vojske jih zaenkrat še ni potrebno uživati.

Težavam pa kar ni videti konca. Zdaj se Japonske oblasti utegnejo soočiti še s kontaminiranimi živili. Potem ko so predvčerajšnjim odkrili povečano sevanje v mleku in špinači iz okolice Fukušime, so včeraj poročali tudi o rahlem zvišanju radioaktivnosti v vodi Tokijskega vodovoda. To odkritje je še posebej zaskrbljujoče, saj pomeni, da se radioaktivnost hitro širi iz tridesetkilometrskega pasu okrog elektrarn. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da živila, pri katerih so odkrili povečano radioaktivnost, niso več zgolj lokalni problem. Japonska vlada je zaenkrat prepovedala uživanje mleka iz province Fukušima in špinače iz štirih sosednjih provinc.

Jedrski fant iz Fukušime

Tako umetnik Kazuhiko Hachiya vidi Jedrskega fanta iz Fukušime.

Dobre in slabe novice iz Fukušime

Iz Fukušume danes končno prihajajo tudi dobre novice. TEPCO je potrdil, da je tehnikom kompleks elektrarn uspelo povezati z električnim omrežjem. Potem ko so položili kable na manjkajočem odseku, je zdaj elektrarnam ponovno mogoče dobavljati energijo. Najprej bodo skušali zagnati črpalke reaktorja št. 2 in št. 5, medtem ko hladilni sistem reaktorja št. 6 že poganja dieselski agregat.

V 20 kilometrskem območju okrog elektrarne je po navedbah Japonskih oblasti zdaj na delu 300 delavcev, ki skušajo ponovno vzpostaviti hladilne sisteme in preprečiti pregrevanje v bazenih z izrabljenim gorivom. Ti ostajajo najbolj zagonetni del reševalnih poskusov, saj so včerajšnje fotografije potrdile, da so bile gorivne palice v nekaterih bazenih izpostavljene zraku, od tam pa verjetno izvira tudi velik del sevanja.

Slabe novice razkriva predvsem pristanek japonskih oblasti na zvišanje ocene nesreče v Fukušimi. Ta je zdaj povišana s 4 na 5 stopnjo mednarodne lestvice INES in izenačena z nesrečo elektrarne na Otoku treh milj. Zvišanje ocene pomeni, da japonske oblasti posredno priznavajo smrtne žrtve zaradi žarčenja. Medtem mnogi strokovnjaki opozarjajo, da nesreče v Fukušimi ni mogoče primerjati z Otokom treh milj izpred 42 let, saj je šlo v Pennsylvaniji zgolj za en reaktor.

Medtem ko so Američani potrdili, da so »zanemarljivi dvig radiacije« zaznali na njihovi Zahodni obali, pa se na Japonskem že razkrivajo nove posledice nesreče. V vzorcih mleka in špinače iz bližine Fukušime so ugotovili povišano radioaktivnost, kar pomeni, da se utegne Japonska kmalu soočiti s pomanjkanjem nekaterih prehrambenih izdelkov. Razmere utegnejo dodatno zaplesti meteorološke razmere, saj napovedi kažejo spremembe v smeri vetra, ki se lahko obrne z morja.

Černobilska rešitev

Prvi teden, odkar Japonski grozi jedrska katastrofa, je minil v pričakovanju dobrih novic. Žal se razmere v kompleksu jedrskih elektrarn Fukušima ne izboljšujejo. Tehniki si še zmeraj prizadevajo priključiti hladilna sistema reaktorjev št. 1 in 2 na omrežje. Če bo šlo vse po sreči, bodo črpalke zagnali v soboto zjutraj. Najbolj problematični reaktor št. 3, ki vsebuje gorivno mešanico s plutonijem, skušajo še naprej ohlajevati s polivanjem morske vode.

Medtem se v reševalne poskuse bolj dejavno vključujejo Američani. General Electric, ki je načrtoval vseh šest reaktorjev v Fukušimi, je potrdil, da je na Japonsko poslal več svojih inženirjev. Razmere pozorneje spremlja tudi Ameriška uprava za jedrsko varnost, ki je svoje ugotovitve včeraj predstavila pred kongresnim odborom. Po ocenah ameriških strokovnjakov bo reaktorje oziroma bazene z izrabljenim gorivom potrebno hladiti več tednov, preden se bo gorivo pričelo ohlajati.

Medtem je na Japonsko prispel Yukiya Amano, vodja Mednarodne organizacije za jedrsko varnost, da bi "zagotovil boljšo komunikacijo z Japonskimi oblastmi". Po prvotni napovedi naj bi obiskal tudi Fukušimo, a je načrt zdaj spremenjen. Predstavnik Mednarodne zdravstvene organizacije pa je med tem na Kitajskem skušal pomiriti tamkajšnje prebivalstvo z izjavo, da zaenkrat ni dokazov o širitvi radioaktivnosti iz območja v bližini reaktorskega kompleksa.

Za največje presenečenje današnjega dne je poskrbel predstavnik podjetja TEPCO, ki elektrarne upravlja. Potem, ko je na tiskovni konferenci potrdil, da katastrofo zaenkrat skušajo preprečiti z ohlajanjem reaktorjev z morsko vodo, pa ni izključil možnosti, da bi reaktorje zaprli z betonskim pokrovom. Tak način reševanja so uporabili v Černobilu, ko so v eksploziji poškodovani reaktor prekrili z betonom, nato pa ga obdali s tako imenovanim sarkofagom.

Nerešljiva uganka

Šesti dan po katastrofalnem potresu ostajajo razmere v kompleksu jedrskih elektrarn Fukušima dramatične. Dejansko stanje je pravzaprav težko oceniti, saj Japonska vlada rezultatov meritev sevanja ne objavlja, če pa držijo podatki o danes izmerjeni vrednosti nad najbolj kritičnim reaktorjem št. 3, ki vsebuje tudi plutonij, težavam ni videti konca. Na višini 100 metrov naj bi sevanje doseglo 87,7 milisievertov na uro, kar močno otežuje hlajenje iz zraka.

Da so razmere v Fukušimi nejasne, dokazujejo tudi nasprotujoči si napotki različnih organizacij. Medtem ko Japonski Rdeči Križ zagotavlja, da je Tokyo za potnike povsem varen, so Združene države svojemu diplomatskemu osebju dovolile, da z Japonske umakne člane svojih družin. K odhodu Američani, ki so na otok že poslali svoja letala, pozivajo tudi druge svoje državljane.

Medtem kompleks reaktorjev preletavajo japonski vojaški helikopterji z vrečami vode. Oblasti so potrdile, da je najbolj kritično stanje reaktorja št. 3 z mešanim gorivom, ki poleg urana vsebuje tudi plutonij in v katerem je v ponedeljek odjeknila eksplozija. Težave se pojavljajo tudi v sosednjem reaktorju št. 4, ki ob potresu, zaradi vzdrževalnih del ni deloval, a vsebuje izrabljene gorivne palice, ki jih je v torek zajel ogenj. Po požaru je v bazenu za hlajenje izrabljenega goriva prišlo do eksplozije in Japonska agencija za jedrsko varnost je potrdila, da je poškodovala zunanjo steno reaktorja.

Če je ocena Agencije za jedrsko varnost Združenih narodov pravilna, je sredica v reaktorjih 1, 2 in 3 delno že staljena, reaktorske posode pa zaenkrat ne kažejo znakov poškodb. Če bodo zdržale temperaturni stres in pritiske, ki so jim izpostavljene, dokler jih ne ohladijo, se bo mogoče izogniti najhujšemu. Japonske oblasti obljubljajo, da bodo hladilna sistema reaktorjev št. 1 in 2 poskusili ponovno zagnati, takoj ko bodo kompleksu zagotovili električno energijo, hlajenje problematičnega reaktorja št. 3 in bazenov z izrabljenimi gorivnimi palicami pa zaenkrat ostaja nerešljiva uganka.

Od katastrofe do havarije?

Japonski cesar ljudstvu ne spregovori pogosto. Ko so danes japonske televizijske postaje prekinile program, da je 77 letni cesar Akihito ljudstvu sporočil svojo "globoko zaskrbljenost" nad razmerami v poškodovanih jedrskih elektrarnah, je postalo jasno, da se te spreminjajo na slabše.

Upravljavec poškodovanih elekrtrarn, TEPCO je zjutraj sporočil, da hlajenje poškodovanih reaktorjev zaenkrat prekinja in začasno umika svoje delavce na varno, Kot kaže, je stanje v elektrarnah ušlo izpod nadzora, saj je v bližini reaktorjev radioaktivnost tako narasla, da onemogoča vsakršne posege. To potrjuje tudi dejstvo, da so reševalci zaenkrat opustili načrt reševanja iz zraka.

Ena od zamisli, ki nadvse spominja na neuspešne poskuse gašenja Černobilskega reaktorja pred četrt stoletja, je namreč predvidevala, da bi vodo zajemali iz morja s helikopterjem in jo nato zalivali prek reaktorskih posod. Japonski obrambni minister pa je nedavno potrdil, da to zaenkrat ni mogoče zaradi visoke radioaktivnosti v kompleksu. Po zadnjih ugibanjih sta dva reaktorja do polovice sicer napolnjena z vodo, v enem naj bi bilo vode celo dovolj. Reševalce skrbi predvsem stanje v bazenih z izrabljenimi gorivnimi palicami, kjer je zaradi izparevanja vode in segrevanja izrabljenega goriva že včeraj prišlo do požara.

Zadnja poročila kažejo, da so v reševanje zdaj vključeni tudi Američani, katerih ponudbe za pomoč so Japonci še včeraj zavračali. Medtem Francozi svoje državljane pozivajo, naj zapustijo Japonsko, danes pa o splošni evakuaciji osebja poročajo tudi iz predstavništev nekaterih nemških in ameriških podjetij. Da je situacija resna kaže tudi odločitev Južne Koreje, ki je Japonski obljubila večino svojih strateških zalog borove kisline. Ta se uporablja pri nadzoru cepljenja jeder in bi prišla prav v primeru havarije.

Industrija, ki ugaša

Težave, s katerimi se jedrski tehnologi soočajo po katastrofalnem potresu na Japonskem, so odprle pandorino skrinjico z jedrskimi načrti razvitih držav. Če je delna stalitev jedra na Otoku treh milj, davnega leta 1979, do včeraj veljala za otroško bolezen jedrske tehnologije, katastrofa v Černobilu pred četrt stoletja pa za posledico razpadanja sovjetskega imperija, človeški faktor pač, pomeni popolna odpoved hladilnih sistemov več japonskih reaktorjev past, v katero so se ujeli zagovorniki jedrske tehnologije. Japonske elektrarne, ki so še prejšnji teden veljale za tehnološko dovršene in sezmično najodpornejše jedrske sisteme na svetu, so postale živ dokaz arogance jedrskega lobija, ki se je iz napak zadnjih trideset let naučil bore malo.

Posledice so tu: pravljicam o dovršenih tehnologijah in zanemarljivih vplivih na zdravje ljudi nihče več ne verjame. Kdo bi danes, dobrih dvajset let po razpadu Sovjetske zveze še zaupal predstavnikom oblasti, ki ob vprašanju o potencialnih posledicah havarije zgolj skomignejo z rameni. Odziv je bil takojšen. Medtem ko so na Japonskem razmišljali o tem, ali naj v reaktorske posode z razgreto sredico pričnejo črpati morsko vodo, v jedrski tehnologiji odločitev, ki je podobna odločitvi centralnih bank na vrhuncu monetarne krize, da bančni trg preplavijo s poceni denarjem, ko so se tehnokrati torej odločali na točki, s katere ni povratka, se je na zborovanju proti jedrski energiji v Nemčiji zbralo trikrat več protestnikov, kot so pričakovali največji optimisti.

Nemška kanclerka je na poti iz Bruslja takoj povlekla prvo potezo. Konec marca se njena stranka namreč spopada za sedeže v parlamentih dveh pomembnih zveznih dežel, Baden-Württembergu in Rhineland-Palatinate, potres na Japonskem pa je povsem zasenčil njeno zmago na srečanju za rešitev evra. V ponedeljek je zvezna vlada zatrdila, da trimesečnega moratorija na podaljšanje obratovanja sedemnajstih najstarejših jedrskih elektrarn ne bo, danes pa je kanclerka, sicer diplomirana fizičarka, objavila, da bodo v Nemčiji zaprli vse jedrske elektrarne, ki so pričele z obratovanjem pred letom 1980, morebitna varnostna vprašanja pa bodo rešena najkasneje do 15 junija, ko bo jedrsko varnost obravnavala tudi skupina najrazvitejših držav G-20. Omejevanje škode, ki ga mnogi komentatorji že prepoznajo kot konec sanj o jedrski Nemčiji.

Merklova je zmagala

V senci japonskega potresa se je v petek v Bruslju odvijal maratonski vrh, na katerem so Evropski voditelji držav evroskupine odločali o prihodnosti skupne valute. Če je pred tedni nemški predlog o večjem poenotenju gospodarskih politik naletel na burno nasprotovanje manjših in bolj zadolženih članic, so na tokratnem vrhu, dejansko sta ga vodila francoski predsednik in nemška kanclerka, mali ubogljivo obmolknili.

Rezultati so pričakovani: začasni sklad za reševanja evra je s 440 milijardami zdaj večji za 190 milijard, namenjenih oslabljenim gospodarstvom. Ob preoblikovanju sklada, leta 2013 bo šibkejšim članicam služil kot stalni garant za nova posojila in kot vir likvidnih sredstev, v prvi vrsti bo namenjen za neposredne nakupe obveznic držav v težavah.

Evroskupina je v soboto pokazala korenček: Grčiji so zaradi dobrega obnašanja omilili posojilne pogoje, Portugalska pa je bila posebej pohvaljena zaradi vzornega zategovanja pasu. Ni pa se manjkalo tudi palice: dobila jo je Irska, ki si je drznila braniti svojo, pol nižjo stopnjo davka na dobiček podjetij. Ta trenutno še znaša 12,5%, kar je pol manj od drugih držav, predvsem seveda od Nemčije in Francije. V soboto zjutraj je postalo jasno, da temu ne bo več dolgo tako.

Vseh 17 držav, članic evropakta je namreč pristalo na poenotenje proračunskih politik, vključno s harmonizacijo davkov in socialnih politik. To naj bi v prihodnje preprečilo ponovitev grške tragedije. Z odločitvijo se države, članice evrozone poslavljajo od avtomatičnega usklajevanja plač z inflacijo in pristajajo na nov način odločanja o pokojninski dobi, vse skupaj uokvirjeno v omejitev zadolževanja. Kdor se ne bo uklonil, je bilo jasno sporočilo Merklove in Szarkozija, bo imel težave, če ne prej, enkrat letno, ko bodo šefi vlad in držav evroskupine na vrhu "potrdili napredek omahujočih članic." Merklova je definitivno zmagala.

Je za potres kriva luna?

Japonsko je davi pretresel najhujši potres v zadnjih 140 letih, odkar sistematično merijo potresno aktivnost. Epicenter z magnitudo 8,9 leži okrog 300 kilometrov severovzhodno od Tokija, v globini 25 kilometrov osrednjega otoka Honšu. Potres, katerega magnitudo je potrdila tudi Ameriška geološka služba, je največji po letu 1872 in presega celo Veliki Kanto potres, ki je leta 1923 leta prizadel območje Tokija in zahteval 140.000 življenj. Japonska meteorološka agencija napoveduje, da bodo potresu kmalu sledili novi sunki.

Po prvih poročilih je tresenje tal sprožilo tudi tsunami višine več kot desetih metrov, ki je odnašal avtomobile in hiše. Nevarnost visokih valov zdaj grozi Filipinom, Tajvanu in Indoneziji, ki jih je prizadel veliki tsunami 2004, opozorilo pa velja domala za vse Tihomorske obale.

Ob današnjem katastrofalnem potresu se ponovno zastavlja vprašanje, ali lahko sezmične dogodke sproži mesečeva privlačna sila. Luna se bo namreč 19. marca na svoji eliptični poti okrog Zemlje našemu planetu ponovno približala na najmanjšo razdaljo.

Grška drama - nov zaplet

Znižanje bonitetne ocene grških obveznic, ki jo je v ponedeljek zagrešila bonitetna hiša Moody's skupaj z napovedjo, da se finančni položaj balkanske države utegne še poslabšati, se zapleta.

Grški finančni minister Papaconstantinou se je z užaljenim pismom obrnil na predsedujočega evroskupine, Jean-Clauda Junckersa, komisarja za monetarno politiko Ollija Rehna in predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta. V pismu jih poziva: "Bonitetne agencije je potrebno učinkovito nadzirati, na Evropski in svetovni ravni." Grški finančni minister je svoj odziv utemeljil z "nepravičnim odnosom" bonitetnih agencij do bolj zadolženih držav evroskupine, ki lahko brez utemeljenih razlogov povzroči nadaljnje padanje vrednosti obveznic.

Grška boniteta, ki je zdaj nižja od Egiptovske, je že vplivala na višje zavarovanje grških, španskih in portugalskih obveznic.

E10 in zmeda na črpalkah

Kaotičnih razmer na bencinskih črpalkah, ki jih opazujemo v arabskih državah, ne bi pričakovali v Nemčiji, pa vendar tudi tam vlada precejšnja zmeda. Nemška avtomobilistična mora ima dolgo zgodovino.

Začela se je pred tremi leti, z evropsko direktivo, ki je državam članicam naložila, da deset odstotkov prometnih goriv do leta 2020 zagotovijo iz obnovljivih virov. Evropska komisija si je pri odločitvi modro umila roke in je način za dosego cilja prepustila posameznim državam. Zvezna vlada je že leta 2008 v Nemčiji poskusila uvesti novi bencin, tako imenovani E10 z deset odstotnim dodatkom etanola, a je zamisel kmalu zatem opustila. Izkazalo se je namreč, da bi vztrajanje negativno vplivalo na volilno telo, predvsem na avtomobiliste, saj je dodatek etanola vse prej kot nedolžen.

Etanol, tako strokovnjaki, je namreč bolj koroziven, kar pomeni, da ga najmanj tri milijone nemških avtomobilov starejših letnikov ne more prebaviti brez posledic, ne samo finančnih, pač pa tudi varnostnih. Takoj, ko je bil E10 razkrit, se je razvnela razprava tudi o tem, ali bo garancija za novejša vozila krila morebitne okvare zaradi dodanega etanola.

Kakorkoli že, da bi se vlada izognila odgovornosti v zmeraj bolj vroči debati, avtomobili so v Nemčiji pač, poleg nogometa, najpomembnejša postranska stvar, je uvedbo E10 preprosto prevalila na naftne trgovce in zmeda je bila popolna. Od konca lanskega leta so za uvajanje E10 v Nemčiji odgovorne naftne družbe, ki v primeru, da zahtevanega odstotka etanola v prodaji ne bodo dosegle, tvegajo precejšnje kazni. Taktika nemške vlade pa se ni obnesla.

Razvnela se je nova medijska vojna, ki so jo spodbudili tako zeleni, E10 po njihovem mnenju namreč v ničemer ne prispeva k manjšim izpustom toplogrednih plinov, kot tudi opozicija. Etanol iz kmetijske pridelave, o tem so si vsi edini, povečuje pritisk na cene kmetijskih surovin, kar se odraža v vse višjih cenah hrane, tudi v Nemčiji. Nenazadnje, oglasili so se še varčneži, ki opozarjajo, da se pri uporabi E10 poveča poraba goriva, tako da se prevozni stroški dejansko večajo, država pa pri tem pobere ustrezno več trošarine na gorivo.

Nihče zdaj ne ve, kako se bo vlada izvila iz primeža javne debate o E10, zmeda na nemških črpalkah pa zaenkrat ostaja, kljub temu, da so naftarji začeli z medijsko protiofenzivo.

Opozorilo ostaja

Medtem ko so v boju proti tobaku vrsto let vodile Združene države, ki so z zakoni prve omejile kajenje na javnih mestih in v lokalih, pobudo zdaj prevzemajo evropske države.

Na Irskem, Islandiji in na Finskem so že prepovedane vse oblike oglaševanja tobačnih izdelkov, celo v trafikah. Angleške zdravstvene oblasti zdaj predlagajo še radikalnejše ukrepe. Če bodo s svojim predlogom uspele, bodo morale tobačne tovarne v naslednjih letih opustiti sedanje škatlice za cigarete in svoje izdelke prodajati v enakih, brezimnih zavojčkih. S škatlic bi po novem povsem izginile znamke cigaret, grafične oblike in barvne kombinacije, ostalo bi le opozorilo.

Nafta ponovno navzgor

Nervoza naftnih trgov ne pojenja. Zaradi zaostrovanja spopadov v Libiji, pa tudi čedalje večje verjetnosti, da se arabska revolucija razširi na največjo proizvajalko v regiji, se cene črnega zlata ne umirjajo.

Danes je sod surove nafte tipa Brent vreden že 118 dolarjev, kar je največ po septembru 2008, ko je ceno pričela dušiti gospodarska kriza. Libija z dvoodstotnim deležem na stabilnost svetovnega trga nima resnega vpliva, medtem ko bi nemiri v Saudskem kraljestvu resno ogrozili kar desetino trenutne svetovne porabe.

Naraščanje cen se utegne nadaljevati in vpliva tudi na okrevanje svetovnega gospodarstva. Analitiki zdaj napovedujejo, da bo cena nafte Brent v prvi četrtini leta ostala na ravni okrog 120 dolarjev.

Moody Grčija

Če je verjeti napovedim bonitetne hiše Moody's, se imetnikom grških obveznic nič kaj dobro ne piše. Z današnjim znižanjem ocene za tri stopnje postaja vse bolj jasno, da bo morala ta balkanska država v naslednjih dveh letih del svojega dolga odpisati.

Znižanje ocene z Ba1 na B1 in napoved možnosti nadaljnjih sprememb kažeta, da fiskalna konsolidacija Grčije ni tako uspešna, kot bi morala biti, predvsem zaradi težav pri reformah zdravstvenega sistema in podjetij v državni lasti.

Ob podpisu sporazuma, ki je praktično bankrotirani članici evroskupine lani maja zagotovil 110 milijard evrov svežega denarja, so mnogi opozarjali na dolgoročno nezmožnost Grčije, da bi vrnila glavnico. Še celo v primeru, ko bi uspela izpolniti vse zahteve EU in IMF, bo njen dolg leta 2013 dosegel 158 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Težko je verjeti, da bi katerikoli državi na svetu servisiranje tolikšnega javnega dolga uspelo.

Kolera se širi

Izbruhi kolere, o katerih so doslej poročali iz tropskega sveta, se lahko v bližnji prihodnosti pojavijo tudi v zmernem pasu. Zadnje raziskave potrjujejo, da višje temperature in pogostejše poplave s seboj prinašajo večje tveganje za razvoj te nevarne bolezni, ki smo jo doslej pripisovali državam tretjega sveta.

Bakterijsko obolenje, ki lahko v nekaj urah zahteva življenja tisočev, se je v zadnjih desetletjih pojavilo v Bangladešu, Mozambiku in Peruju. Izbruhe so povezovali s pomanjkljivo higieno, zadnje žarišče na primer, se je pojavilo na popotresnem Haitiju, zdaj pa so raziskovalci Univerze Maryland potrdili razširjenost bakterije v večini toplih priobalnih morij, tudi tam, kjer človeških odplak ni bilo.

Če držijo ugotovitve raziskovalcev iz sosednje Italije, tveganje za razvoj kolere s podnebnimi spremembami narašča tudi v naši soseščini. Višje temperature morja ob Jadranski obali pomenijo idealno okolje za razmnoževanje te nevarne bakterije, neobičajni vremenski pojavi, predvsem izjemne padavine in poplave, pa lahko vplivajo na širitev kontaminirane vode. Po stoletnem zatišju se lahko kolera zdaj pojavi celo v naših krajih.

Supermarketi pod drobnogledom

Potem, ko je statistični urad objavil, da so se živila februarja podražila za 4,6 odstotka, medtem ko so se drugod po Evropi cene zvišale le za 1,5 odstotka, so se v Veliki Britaniji ponovno oglasili kritiki tamkajšnjih trgovskih verig. Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki obvladujejo tri-četrtinski delež maloprodaje na otoku, za podražitve krivijo nižjo vrednost britanskega funta, a "Veliki štirje" so zaupanje javnosti izgubili že davno.

Britanski supermarketi imajo s protikartelnimi preiskavami bogate izkušnje. Leta 1999 je Urad za pošteno trgovino (Office of Fair Trading), neodvisno telo, ki bdi nad konkurenco v Veliki Britaniji, Komisiji za konkurenčnost (Competition Commission) prvič naročil celovito preiskavo nepoštenih praks trgovcev z živili. Čeprav so preiskovalci pri dokazovanju cenovnih dogovorov med verigami supermarketov naleteli na veliko težav, je komisija aprila 2008 vendarle izdala končno poročilo z vrsto priporočil

Poznavalci razmer zdaj napovedujejo, da bodo, če se bo trend podražitev nadaljeval, v domnevni kartel slej kot prej ponovno posegli regulatorji.