Je cena strmoglavila zaradi računalnikov?

Kadar cena surove nafte v enem dnevu pade za deset dolarjev za sod, je to redek pojav, ki napoveduje dramatične spremembe na svetovnih trgih. Takšen padec so borze zaznale ob začetku prve zalivske vojne leta 1991 in ob propadu investicijske banke Lehman Bros pred tremi leti. Oba dogodka sta zaznamovala začetek recesije.

Padca cene nafte, kakršnemu smo mu bili priča prejšnji teden, nismo videli že desetletja. V nekem trenutku je cena strmoglavila za neverjetnih 13 dolarjev za sod in sprožila pravi preplah. Nafta običajno cene ne spreminja tako skokovito, saj se z njo trguje iz dneva v dan, v ogromnih količinah. Dnevni promet na običajen dan dosega 200 milijard dolarjev, zato trg zlahka absorbira spremembe v denarnih tokovih. Kaj je povzročilo strmoglavljenje cen, ki se še zmeraj nočejo umiriti?

Večina analitikov je že nekaj časa enotnih v oceni, da so surovine precenjene. Potem ko so mnogi investitorji svoj denar nalagali v kovine in nafto in so se cene v zadnjih mesecih povzpele na zgodovinske vrhunce, gospodarska podoba sveta pa ostaja bolj ali manj meglena, je bila očitno dovolj le sapica in hiša iz kart se je začela rušiti. Začetek preplaha na naftnih trgih naj bi sprožil znani investitor George Soros, ko je zamajal ceno srebra. Ta je od konca aprila izgubila tretjino. Slabe novice so nato sprožile splošni preplah na naftnih trgih in pozicije so začele padati kot domine.

Ker se pretekli teden, razen usmrtitve Bin Ladna na svetu ni zgodilo nič dramatičnega, poznavalci za strmoglavljenje cen krivijo tudi računalnike, bolje rečeno, avtomatizirano trgovanje. Računalniški programi za trgovanje imajo namreč vgrajenih vrsto zaznamb, ki označujejo kritično ceno in ko cene padejo pod te zaznambe, začnejo računalniki avtomatično prodajati. Ko je cena padla pod kritično raven, je bil trg v trenutku zasut s ponudbami in pri vsaki novi zaznambi je trg dosegel nov val prodaj. Cena za sod nafte se danes ponovno suče okrog 100 dolarjev, NATO pa je izvedel napad na Tripoli.