Grčija proti bankrotu

Kaj se zgodi, ko država ne zmore več odplačevati svojih dolgov? Grški parlament bo, po včerajšnji zaupnici prenovljeni vladi Georga Papandreoua, danes sprejel dodatne ukrepe za preprečitev bankrota.

Posojilodajalci pod taktirko Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada so dosegli, da bo za naslednje obdobje petih let sprejet nov paket varčevalnih ukrepov, ki obsega prodajo družinske srebrnine, Grčija naj bi po predalih skrivala precej premoženja, nove davke in dodatno krčenje osiromašenega proračuna. Da bi si zagotovila svežih 120 milijard evrov, je vlada pristala na prodajo energetskih podjetij v vrednosti okrog 50 milijard in dodatno krčenje proračuna za 6,5 milijarde evrov, kar je še enkrat toliko, kot v prejšnjem obdobju.

Mnogi analitiki ne verjamejo, da je država še sposobna napraviti preobrat. Dosedanji varčevalni ukrepi so državo pahnili v najhujšo recesijo zadnjih 37 let. Balkanska članica je doslej nakopičila za 340 milijard evrov javnega dolga ali 30.000 evrov na prebivalca, dolg pa presega 150 odstotkov grškega letnega kosmatega dohodka V nekaterih bonitetnih hišah že glasno omenjajo možnost bankrota in prestrukturiranja dolga, kar bi pomenilo, da bi Grčija prenehala dobivati sveža posojila.

Naslednji meseci bodo kritični. Ne gre le za ohranitev zaupanja v polnopravno članico Evropske unije, gre za stabilnost skupne valute, saj bi morebitni grški bankrot zamajal ravnotežje svetovnih finančnih trgov, ki si od bankrota Lehman Brothers še ni opomogel.