Od katastrofe do havarije?

Japonski cesar ljudstvu ne spregovori pogosto. Ko so danes japonske televizijske postaje prekinile program, da je 77 letni cesar Akihito ljudstvu sporočil svojo "globoko zaskrbljenost" nad razmerami v poškodovanih jedrskih elektrarnah, je postalo jasno, da se te spreminjajo na slabše.

Upravljavec poškodovanih elekrtrarn, TEPCO je zjutraj sporočil, da hlajenje poškodovanih reaktorjev zaenkrat prekinja in začasno umika svoje delavce na varno, Kot kaže, je stanje v elektrarnah ušlo izpod nadzora, saj je v bližini reaktorjev radioaktivnost tako narasla, da onemogoča vsakršne posege. To potrjuje tudi dejstvo, da so reševalci zaenkrat opustili načrt reševanja iz zraka.

Ena od zamisli, ki nadvse spominja na neuspešne poskuse gašenja Černobilskega reaktorja pred četrt stoletja, je namreč predvidevala, da bi vodo zajemali iz morja s helikopterjem in jo nato zalivali prek reaktorskih posod. Japonski obrambni minister pa je nedavno potrdil, da to zaenkrat ni mogoče zaradi visoke radioaktivnosti v kompleksu. Po zadnjih ugibanjih sta dva reaktorja do polovice sicer napolnjena z vodo, v enem naj bi bilo vode celo dovolj. Reševalce skrbi predvsem stanje v bazenih z izrabljenimi gorivnimi palicami, kjer je zaradi izparevanja vode in segrevanja izrabljenega goriva že včeraj prišlo do požara.

Zadnja poročila kažejo, da so v reševanje zdaj vključeni tudi Američani, katerih ponudbe za pomoč so Japonci še včeraj zavračali. Medtem Francozi svoje državljane pozivajo, naj zapustijo Japonsko, danes pa o splošni evakuaciji osebja poročajo tudi iz predstavništev nekaterih nemških in ameriških podjetij. Da je situacija resna kaže tudi odločitev Južne Koreje, ki je Japonski obljubila večino svojih strateških zalog borove kisline. Ta se uporablja pri nadzoru cepljenja jeder in bi prišla prav v primeru havarije.

Industrija, ki ugaša

Težave, s katerimi se jedrski tehnologi soočajo po katastrofalnem potresu na Japonskem, so odprle pandorino skrinjico z jedrskimi načrti razvitih držav. Če je delna stalitev jedra na Otoku treh milj, davnega leta 1979, do včeraj veljala za otroško bolezen jedrske tehnologije, katastrofa v Černobilu pred četrt stoletja pa za posledico razpadanja sovjetskega imperija, človeški faktor pač, pomeni popolna odpoved hladilnih sistemov več japonskih reaktorjev past, v katero so se ujeli zagovorniki jedrske tehnologije. Japonske elektrarne, ki so še prejšnji teden veljale za tehnološko dovršene in sezmično najodpornejše jedrske sisteme na svetu, so postale živ dokaz arogance jedrskega lobija, ki se je iz napak zadnjih trideset let naučil bore malo.

Posledice so tu: pravljicam o dovršenih tehnologijah in zanemarljivih vplivih na zdravje ljudi nihče več ne verjame. Kdo bi danes, dobrih dvajset let po razpadu Sovjetske zveze še zaupal predstavnikom oblasti, ki ob vprašanju o potencialnih posledicah havarije zgolj skomignejo z rameni. Odziv je bil takojšen. Medtem ko so na Japonskem razmišljali o tem, ali naj v reaktorske posode z razgreto sredico pričnejo črpati morsko vodo, v jedrski tehnologiji odločitev, ki je podobna odločitvi centralnih bank na vrhuncu monetarne krize, da bančni trg preplavijo s poceni denarjem, ko so se tehnokrati torej odločali na točki, s katere ni povratka, se je na zborovanju proti jedrski energiji v Nemčiji zbralo trikrat več protestnikov, kot so pričakovali največji optimisti.

Nemška kanclerka je na poti iz Bruslja takoj povlekla prvo potezo. Konec marca se njena stranka namreč spopada za sedeže v parlamentih dveh pomembnih zveznih dežel, Baden-Württembergu in Rhineland-Palatinate, potres na Japonskem pa je povsem zasenčil njeno zmago na srečanju za rešitev evra. V ponedeljek je zvezna vlada zatrdila, da trimesečnega moratorija na podaljšanje obratovanja sedemnajstih najstarejših jedrskih elektrarn ne bo, danes pa je kanclerka, sicer diplomirana fizičarka, objavila, da bodo v Nemčiji zaprli vse jedrske elektrarne, ki so pričele z obratovanjem pred letom 1980, morebitna varnostna vprašanja pa bodo rešena najkasneje do 15 junija, ko bo jedrsko varnost obravnavala tudi skupina najrazvitejših držav G-20. Omejevanje škode, ki ga mnogi komentatorji že prepoznajo kot konec sanj o jedrski Nemčiji.

Merklova je zmagala

V senci japonskega potresa se je v petek v Bruslju odvijal maratonski vrh, na katerem so Evropski voditelji držav evroskupine odločali o prihodnosti skupne valute. Če je pred tedni nemški predlog o večjem poenotenju gospodarskih politik naletel na burno nasprotovanje manjših in bolj zadolženih članic, so na tokratnem vrhu, dejansko sta ga vodila francoski predsednik in nemška kanclerka, mali ubogljivo obmolknili.

Rezultati so pričakovani: začasni sklad za reševanja evra je s 440 milijardami zdaj večji za 190 milijard, namenjenih oslabljenim gospodarstvom. Ob preoblikovanju sklada, leta 2013 bo šibkejšim članicam služil kot stalni garant za nova posojila in kot vir likvidnih sredstev, v prvi vrsti bo namenjen za neposredne nakupe obveznic držav v težavah.

Evroskupina je v soboto pokazala korenček: Grčiji so zaradi dobrega obnašanja omilili posojilne pogoje, Portugalska pa je bila posebej pohvaljena zaradi vzornega zategovanja pasu. Ni pa se manjkalo tudi palice: dobila jo je Irska, ki si je drznila braniti svojo, pol nižjo stopnjo davka na dobiček podjetij. Ta trenutno še znaša 12,5%, kar je pol manj od drugih držav, predvsem seveda od Nemčije in Francije. V soboto zjutraj je postalo jasno, da temu ne bo več dolgo tako.

Vseh 17 držav, članic evropakta je namreč pristalo na poenotenje proračunskih politik, vključno s harmonizacijo davkov in socialnih politik. To naj bi v prihodnje preprečilo ponovitev grške tragedije. Z odločitvijo se države, članice evrozone poslavljajo od avtomatičnega usklajevanja plač z inflacijo in pristajajo na nov način odločanja o pokojninski dobi, vse skupaj uokvirjeno v omejitev zadolževanja. Kdor se ne bo uklonil, je bilo jasno sporočilo Merklove in Szarkozija, bo imel težave, če ne prej, enkrat letno, ko bodo šefi vlad in držav evroskupine na vrhu "potrdili napredek omahujočih članic." Merklova je definitivno zmagala.

Je za potres kriva luna?

Japonsko je davi pretresel najhujši potres v zadnjih 140 letih, odkar sistematično merijo potresno aktivnost. Epicenter z magnitudo 8,9 leži okrog 300 kilometrov severovzhodno od Tokija, v globini 25 kilometrov osrednjega otoka Honšu. Potres, katerega magnitudo je potrdila tudi Ameriška geološka služba, je največji po letu 1872 in presega celo Veliki Kanto potres, ki je leta 1923 leta prizadel območje Tokija in zahteval 140.000 življenj. Japonska meteorološka agencija napoveduje, da bodo potresu kmalu sledili novi sunki.

Po prvih poročilih je tresenje tal sprožilo tudi tsunami višine več kot desetih metrov, ki je odnašal avtomobile in hiše. Nevarnost visokih valov zdaj grozi Filipinom, Tajvanu in Indoneziji, ki jih je prizadel veliki tsunami 2004, opozorilo pa velja domala za vse Tihomorske obale.

Ob današnjem katastrofalnem potresu se ponovno zastavlja vprašanje, ali lahko sezmične dogodke sproži mesečeva privlačna sila. Luna se bo namreč 19. marca na svoji eliptični poti okrog Zemlje našemu planetu ponovno približala na najmanjšo razdaljo.

Grška drama - nov zaplet

Znižanje bonitetne ocene grških obveznic, ki jo je v ponedeljek zagrešila bonitetna hiša Moody's skupaj z napovedjo, da se finančni položaj balkanske države utegne še poslabšati, se zapleta.

Grški finančni minister Papaconstantinou se je z užaljenim pismom obrnil na predsedujočega evroskupine, Jean-Clauda Junckersa, komisarja za monetarno politiko Ollija Rehna in predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta. V pismu jih poziva: "Bonitetne agencije je potrebno učinkovito nadzirati, na Evropski in svetovni ravni." Grški finančni minister je svoj odziv utemeljil z "nepravičnim odnosom" bonitetnih agencij do bolj zadolženih držav evroskupine, ki lahko brez utemeljenih razlogov povzroči nadaljnje padanje vrednosti obveznic.

Grška boniteta, ki je zdaj nižja od Egiptovske, je že vplivala na višje zavarovanje grških, španskih in portugalskih obveznic.

E10 in zmeda na črpalkah

Kaotičnih razmer na bencinskih črpalkah, ki jih opazujemo v arabskih državah, ne bi pričakovali v Nemčiji, pa vendar tudi tam vlada precejšnja zmeda. Nemška avtomobilistična mora ima dolgo zgodovino.

Začela se je pred tremi leti, z evropsko direktivo, ki je državam članicam naložila, da deset odstotkov prometnih goriv do leta 2020 zagotovijo iz obnovljivih virov. Evropska komisija si je pri odločitvi modro umila roke in je način za dosego cilja prepustila posameznim državam. Zvezna vlada je že leta 2008 v Nemčiji poskusila uvesti novi bencin, tako imenovani E10 z deset odstotnim dodatkom etanola, a je zamisel kmalu zatem opustila. Izkazalo se je namreč, da bi vztrajanje negativno vplivalo na volilno telo, predvsem na avtomobiliste, saj je dodatek etanola vse prej kot nedolžen.

Etanol, tako strokovnjaki, je namreč bolj koroziven, kar pomeni, da ga najmanj tri milijone nemških avtomobilov starejših letnikov ne more prebaviti brez posledic, ne samo finančnih, pač pa tudi varnostnih. Takoj, ko je bil E10 razkrit, se je razvnela razprava tudi o tem, ali bo garancija za novejša vozila krila morebitne okvare zaradi dodanega etanola.

Kakorkoli že, da bi se vlada izognila odgovornosti v zmeraj bolj vroči debati, avtomobili so v Nemčiji pač, poleg nogometa, najpomembnejša postranska stvar, je uvedbo E10 preprosto prevalila na naftne trgovce in zmeda je bila popolna. Od konca lanskega leta so za uvajanje E10 v Nemčiji odgovorne naftne družbe, ki v primeru, da zahtevanega odstotka etanola v prodaji ne bodo dosegle, tvegajo precejšnje kazni. Taktika nemške vlade pa se ni obnesla.

Razvnela se je nova medijska vojna, ki so jo spodbudili tako zeleni, E10 po njihovem mnenju namreč v ničemer ne prispeva k manjšim izpustom toplogrednih plinov, kot tudi opozicija. Etanol iz kmetijske pridelave, o tem so si vsi edini, povečuje pritisk na cene kmetijskih surovin, kar se odraža v vse višjih cenah hrane, tudi v Nemčiji. Nenazadnje, oglasili so se še varčneži, ki opozarjajo, da se pri uporabi E10 poveča poraba goriva, tako da se prevozni stroški dejansko večajo, država pa pri tem pobere ustrezno več trošarine na gorivo.

Nihče zdaj ne ve, kako se bo vlada izvila iz primeža javne debate o E10, zmeda na nemških črpalkah pa zaenkrat ostaja, kljub temu, da so naftarji začeli z medijsko protiofenzivo.

Opozorilo ostaja

Medtem ko so v boju proti tobaku vrsto let vodile Združene države, ki so z zakoni prve omejile kajenje na javnih mestih in v lokalih, pobudo zdaj prevzemajo evropske države.

Na Irskem, Islandiji in na Finskem so že prepovedane vse oblike oglaševanja tobačnih izdelkov, celo v trafikah. Angleške zdravstvene oblasti zdaj predlagajo še radikalnejše ukrepe. Če bodo s svojim predlogom uspele, bodo morale tobačne tovarne v naslednjih letih opustiti sedanje škatlice za cigarete in svoje izdelke prodajati v enakih, brezimnih zavojčkih. S škatlic bi po novem povsem izginile znamke cigaret, grafične oblike in barvne kombinacije, ostalo bi le opozorilo.

Nafta ponovno navzgor

Nervoza naftnih trgov ne pojenja. Zaradi zaostrovanja spopadov v Libiji, pa tudi čedalje večje verjetnosti, da se arabska revolucija razširi na največjo proizvajalko v regiji, se cene črnega zlata ne umirjajo.

Danes je sod surove nafte tipa Brent vreden že 118 dolarjev, kar je največ po septembru 2008, ko je ceno pričela dušiti gospodarska kriza. Libija z dvoodstotnim deležem na stabilnost svetovnega trga nima resnega vpliva, medtem ko bi nemiri v Saudskem kraljestvu resno ogrozili kar desetino trenutne svetovne porabe.

Naraščanje cen se utegne nadaljevati in vpliva tudi na okrevanje svetovnega gospodarstva. Analitiki zdaj napovedujejo, da bo cena nafte Brent v prvi četrtini leta ostala na ravni okrog 120 dolarjev.

Moody Grčija

Če je verjeti napovedim bonitetne hiše Moody's, se imetnikom grških obveznic nič kaj dobro ne piše. Z današnjim znižanjem ocene za tri stopnje postaja vse bolj jasno, da bo morala ta balkanska država v naslednjih dveh letih del svojega dolga odpisati.

Znižanje ocene z Ba1 na B1 in napoved možnosti nadaljnjih sprememb kažeta, da fiskalna konsolidacija Grčije ni tako uspešna, kot bi morala biti, predvsem zaradi težav pri reformah zdravstvenega sistema in podjetij v državni lasti.

Ob podpisu sporazuma, ki je praktično bankrotirani članici evroskupine lani maja zagotovil 110 milijard evrov svežega denarja, so mnogi opozarjali na dolgoročno nezmožnost Grčije, da bi vrnila glavnico. Še celo v primeru, ko bi uspela izpolniti vse zahteve EU in IMF, bo njen dolg leta 2013 dosegel 158 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Težko je verjeti, da bi katerikoli državi na svetu servisiranje tolikšnega javnega dolga uspelo.

Kolera se širi

Izbruhi kolere, o katerih so doslej poročali iz tropskega sveta, se lahko v bližnji prihodnosti pojavijo tudi v zmernem pasu. Zadnje raziskave potrjujejo, da višje temperature in pogostejše poplave s seboj prinašajo večje tveganje za razvoj te nevarne bolezni, ki smo jo doslej pripisovali državam tretjega sveta.

Bakterijsko obolenje, ki lahko v nekaj urah zahteva življenja tisočev, se je v zadnjih desetletjih pojavilo v Bangladešu, Mozambiku in Peruju. Izbruhe so povezovali s pomanjkljivo higieno, zadnje žarišče na primer, se je pojavilo na popotresnem Haitiju, zdaj pa so raziskovalci Univerze Maryland potrdili razširjenost bakterije v večini toplih priobalnih morij, tudi tam, kjer človeških odplak ni bilo.

Če držijo ugotovitve raziskovalcev iz sosednje Italije, tveganje za razvoj kolere s podnebnimi spremembami narašča tudi v naši soseščini. Višje temperature morja ob Jadranski obali pomenijo idealno okolje za razmnoževanje te nevarne bakterije, neobičajni vremenski pojavi, predvsem izjemne padavine in poplave, pa lahko vplivajo na širitev kontaminirane vode. Po stoletnem zatišju se lahko kolera zdaj pojavi celo v naših krajih.

Supermarketi pod drobnogledom

Potem, ko je statistični urad objavil, da so se živila februarja podražila za 4,6 odstotka, medtem ko so se drugod po Evropi cene zvišale le za 1,5 odstotka, so se v Veliki Britaniji ponovno oglasili kritiki tamkajšnjih trgovskih verig. Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki obvladujejo tri-četrtinski delež maloprodaje na otoku, za podražitve krivijo nižjo vrednost britanskega funta, a "Veliki štirje" so zaupanje javnosti izgubili že davno.

Britanski supermarketi imajo s protikartelnimi preiskavami bogate izkušnje. Leta 1999 je Urad za pošteno trgovino (Office of Fair Trading), neodvisno telo, ki bdi nad konkurenco v Veliki Britaniji, Komisiji za konkurenčnost (Competition Commission) prvič naročil celovito preiskavo nepoštenih praks trgovcev z živili. Čeprav so preiskovalci pri dokazovanju cenovnih dogovorov med verigami supermarketov naleteli na veliko težav, je komisija aprila 2008 vendarle izdala končno poročilo z vrsto priporočil

Poznavalci razmer zdaj napovedujejo, da bodo, če se bo trend podražitev nadaljeval, v domnevni kartel slej kot prej ponovno posegli regulatorji.

Katera je prava?

Če so zagovorniki biološke pridelave še pred mesecem zatrjevali, da so študije pokazale večjo hranljivost bio živil, zdaj druga raziskava kaže nasprotno sliko: konvencionalno pridelane povrtnine naj ne bi bile nič slabše.

Do tega zaključka je, na podlagi dvoletne raziskave, prišla Britanska potrošniška organizacija, ki izdaja revijo Which. Primerjava, ki je obsegala vzorce krompirja, brokolija in paradižnika, je presenetila celo naročnike. Laboratorijski testi so na primer pri konvencionalno pridelanem brokoliju pokazali opazno večjo vsebnost antioksidantov, pri krompirju pa več C vitamina, v primerjavi z biološko pridelavo. Celo za poklicne ocenjevalce biološko pridelani paradižnik ni imel nič boljšega okusa. Nasprotno, konvencionalno pridelani je bil po njihovem mnenju bolj polnega okusa in slajši.

Uredništvo revije je ob objavi rezultatov poudarilo, da zaključki študije postavljajo pod vprašaj mnoge trditve v zvezi z biološko pridelavo, da pa na podlagi njihovih ugotovitev ne gre zanemariti vseh koristi bio vrtnarjenja, na primer manjšega vpliva na okolje.

Nafta raste

Vse večja negotovost v Severni Afriki je ceno nafte danes pognala v višave. Za sod je treba odšteti že 108 dolarjev, kar je največ, odkar je svet zajela gospodarska kriza

Libija, po kapaciteti črpanja tretja v Afriki in dvanajsta na svetu, je pred nemiri dnevno proizvedla 1,6 milijona sodov, kar po zatrjevanju analitikov nima večjega vpliva na svetovno ponudbo. OPEC, s svojimi 6 milijoni prostih kapacitet bi zlahka zapolnil vrzel, ki nastaja, ko naftne družbe umikajo svoje osebje iz države in zmanjšujejo proizvodnjo. Po drugi strani pa zdaj, ko sta padla Tunizija in Egipt, Arabsko gibanje dobiva zalet in nemiri se hitro lahko razširijo v Alžirijo, Kuvajt ali celo Arabske Emirate. Takšen razplet dogodkov pa bi že pomenil resno grožnjo nemoteni oskrbi z nafto.

Libijske nemire zaenkrat občutijo predvsem v Italiji, ki je z Gadafijevo oblastjo, predvsem pod Berlusconijevo vladavino, okrepila stike. Libija je največja italijanska dobaviteljica nafte, pokriva pa tudi 10 odstotkov potreb naših sosedov po zemeljskem plinu.

Izpusti padajo

Da ima vsaka medalja dve plati, kažejo tudi uradni podatki o izpustih toplogrednih plinov med gospodarsko krizo. Ta teden je Ameriško ministrstvo za okolje (Environmental Protection Agency) potrdilo, da so se leta 2009, tako kot že leto poprej, ameriški izpusti toplogrednih plinov zmanjšali.

V drugem letu krize so zabeležili 6 odstotno zmanjšanje, največje v zadnjih petnajstih letih. Uspeh je toliko večji, ker se je prebivalstvo v tem času povečalo za 43 milijonov. Ministrstvo zmanjšanje izpustov pripisuje predvsem gospodarskemu zastoju, pa tudi opuščanju premogovništva in večji uporabi zemeljskega plina pri proizvodnji elektrike. Združene države so bile desetletja na vrhu svetovnega seznama toplogrednih emisij, dokler jih pred petimi leti ni izpodrinila Kitajska.

Zmanjšanje emisij je dobra novica tudi za Obamo, ki mu ni uspelo sprejeti zakonskih omejitev za industrijo, se je pa pred Združenimi narodi zavezal, da bodo ZDA do leta 2020 emisije zmanjšale za 17 odstotkov, na raven leta 2005. Američani so polovico zmanjšanja zdaj že dosegli. Strokovnjaki vendarle opozarjajo - z zniževanjem emisij bo potrebno nadaljevati tudi, ko si bo ameriško gospodarstvo opomoglo.

Climateprediciton se je izkazal

Jesen 2000 v Veliki Britaniji velja za najbolj vodnato doslej. V štirih mesecih je na otoku padlo 500mm dežja, največ odkar so 1766 leta začeli sistematično meriti padavine. Velik del Anglije je bil pod vodo, poplavilo je 10.000 hiš, več sto tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike in pitne vode, vojska pa je pred visoko vodo komaj rešila jedrsko elektrarno.

Spomladi, ko so se razmere umirile in so zavarovalnice razkrile škodo v višini 3,5 milijarde funtov (4,2 milijarde evrov), so se na Univerzi v Oxfordu odločili, da bodo skušali ugotoviti, ali je bila katastrofa povezana s podnebnimi spremembami. S pomočjo 300.000 donatorjev iz stotih držav, ki so skupaj darovali milijardo delovnih ur svojih osebnih računalnikov, je ekipa raziskovalcev zagnala Climateprediction.net, računalniško mrežo, ki temelji na uporabi prostih kapacitet osebnih računalnikov za simulacijo vremenskih modelov. Modeli, ki za posamezno simulacijo zahtevajo veliko kalkulacij, morajo biti ponovljeni tudi več tisočkrat, da je mogoče primerjati simulacije, ki vključujejo vpliv podnebnih sprememb od tistih, brez vpliva.

V reviji Nature je skupina iz Oxforda zdaj objavila rezultate, ki potrjujejo, da se je nevarnost poplav na Otoku zaradi podnebnih sprememb povečala za dva do trikrat. Ista skupina je pred tem, na podoben način dokazala tudi, da je verjetnost pojava vročinskega vala, kot je bil tisti, ki je leta 2003 zajel Evropo, zaradi segrevanja ozračja zdaj štiri do šestkrat večja.

Državni sekretar za energetiko in podnebne spremembe v Britanski vladi se je na objavo novih rezultatov odzval z besedami: Podnebne spremembe niso več grožnja prihodnosti, gre za jasno nevarnost, ki nam grozi zdaj.

Japonci bežijo pred gusarji

Naravovarstveni organizaciji Sea Shepherd je končno uspelo to, za kar si že leta prizadeva mednarodna skupnost: Japonske kitolovce so pregnali iz voda Antarktike in končali tamkajšnjo sezono lova na kite, še preden se je sploh lahko začela.

Japonska, ki se, kljub nasprotovanju svetovne javnosti nikakor noče odpovedati pobijanju teh morskih sesalcev, svoj kitolov že leta opravičuje z "znanstvenimi nameni". Njihova "raziskovalna flota" naj bi v naslednjih dveh mesecih v vodah okrog Antarktike pobila okrog 850 kitov, a so jim namero zdaj preprečili gusarji, kot člane Sea Shepherda imenujejo Japonci.

Organizacija, ki je znana po tem, da s svojimi hitrimi čolni ovira ladje pri nezakonitem ribolovu ali pobijanju morskih sesalcev, večinoma deluje v mednarodnih vodah. Njihove, po morskem pravu sicer vprašljive metode, so očitno uspešne saj so Japonci od Ameriških oblasti, kjer je registrirana, že večkrat zahtevali, naj njihovo delovanje prepovejo. Lani so administracijo celo pozvali, da Sea Shepherd uvrsti na seznam terorističnih organizacij, a jim zaradi podpore javnosti to ni uspelo.

Predstavnik japonskega ministrstva za ribištvo je danes potrdil, da se je flota štirih kitolovcev umaknila iz območja lova "zaradi varnostnih razlogov", ni pa hotel potrditi, da je kitolov na Antarktiki za letos končan.

Usodne statistike

Centri za nadzor nad boleznimi, ki redno spremljajo zdravstveno stanje Američanov, so javnost nedavno presenetil s statistikami, iz katerih je mogoče sklepati, da se je, zaradi epidemije debelosti, država znašla na pragu resne zdravstvene krize.

Po ocenah strokovnjakov ima 26 milijonov ali 8,3 odstotka Američanov sladkorno bolezen. Njim je potrebno prišteti še 79 milijonov takih, ki imajo sladkor že povišan, a za boleznijo še niso zboleli, bodo pa verjetno v bližnji prihodnosti prav tako potrebovali zdravstveno pomoč.

Še bolj presenetljive so ameriške statistike o pogostnosti kapi, objavljene prejšnji teden. Uvodna ugotovitev, da se je pogostnost kapi pri moških Američanih, starih nad 45 let, zmanjšala za četrtino, pri ženskah je upad še večji, skoraj trideset odstoten, zbledi ob podatkih, ki kažejo, da je za kapjo hospitaliziranih čedalje več mladih.

Pogostnost možganske kapi pri mlajših Američanih, v starostni skupini med 15 do 34 let, se je v zadnjem desetletju povečala za petdeset odstotkov, več kot v vseh drugih starostnih skupinah. Čeprav so statistični podatki še sveži in je za njihovo pojasnitev potrebno več časa, so mnogi strokovnjaki že prepričani, da gre za posledice epidemije debelosti.

Razkrite napihnjene zaloge

Med razvpitimi depešami, ki jih objavlja Wikileaks, so se pojavili tudi dokumenti, ki utegnejo že tako pregreto ceno nafte kmalu podražiti. Sod trenutno, zaradi dogodkov v Tuniziji in Egiptu, prodajajo po ceni okrog 100 ameriških dolarjev.

Sveže objavljene depeše z Ameriške ambasade v Riadu potrjujejo to, o čemer se med geologi šušlja že vrsto let. Saudske zaloge surove nafte, ki so pomemben vir za določanje cen na svetovnem trgu, naj bi bile precenjene za 300 milijard sodov (41 milijard ton) ali kar za 40%.

Če drži to, kar je ameriškim diplomatom zaupal glavni geolog Saudskega naftnega monopola Aramco med letoma 2007 in 2009 in kar je zabeleženo v depešah, bo vrh naftne proizvodnje, tako imenovani peak oil, dosežen že prihodnje leto in ne šele čez nekaj desetletij. V eni od razkritih depeš se ameriški diplomat zato že sprašuje, kako dolgo bodo lahko Savdijci še vplivali na zniževanje cen surove nafte.

Cene letijo v nebo

Januarski podatki o svetovnih cenah hrane, ki jih je danes objavil FAO, potrjujejo črnoglede napovedi za letošnje leto. Mesečni indeks, ki ga organizacija izračunava na podlagi košarice surovin, žitaric, oljaric in maščob, mleka, mesa in sladkorja, so se od lanskega decembra, ko so dosegle ravni izpred gospodarske krize, ponovno zvišale.

V povprečju se je letos hrana na svetovnih trgih podražila že za 3,4 odstotka, kar je največ po letu 1990, odkar pri tej organizaciji Združenih narodov metodično spremljajo cenovna gibanja na svetovnem trgu. Razlogi za hitro naraščanje cen hrane so verjetno posledica treh neobičajnih vremenskih pojavov, ki pustošijo po zahodni hemisferi in pritrjujejo opozorilom podnebnih strokovnjakov. Neobičajnemu vremenu letošnjega poletja v Avstraliji se je pridružil še ciklonski sistem z vzhoda, medtem ko je večino Združenih držav ohromil snežni vihar neverjetnih razsežnosti. Na podražitve sladkorja in olja vplivajo tudi poplave v Maleziji, ki se niso prebile na prve strani svetovnega tiska, so pa pretresle svetovne blagovne borze. Prihodnje cene sladkorja so zdaj najvišje v zadnjih tridesetih letih.

Medtem ko so podražitve hrane verjetno že prispevale k padcu Tunizijskega režima, močno pa maje tudi vladavina Egiptovskega diktatorja in mnogih samodržcev v regiji, pa je predsednik Svetovne banke Robert Zoellick včeraj pozval voditelje: "Najprej poskrbite za hrano!"

Ej, stari, podpri protestnike v Egiptu

Vlada priporoča...

Kako resno se je Obamina administracija spopadla z epidemijo debelosti, kaže ponedeljkova predstavitev novih Prehranskih priporočil, ki jih vsakih pet let pripravi Ameriško zvezno kmetijsko ministrstvo skupaj z ministrstvom za zdravje.

Že dosedanja priporočila so opozarjala pred vnosom maščob in ogljikovih hidratov in državljane pozivala k bolj pogostem uživanju sadja in zelenjave, a nikoli doslej se administracija ni tako neposredno lotila ameriških nezdravih prehranjevalnih navad. Razumljivo, saj so v Washingtonu nenehno na delu lobisti ameriške prehrambene industrije in kmetijskih interesov.

Med novimi priporočili je zdaj na prvem mestu omejitev soli. Po mnenju strokovnjakov ministrstva za zdravje bi morala polovica Američanov, med njimi predvsem otroci in mladostniki, tisti, ki so starejši od 50 takoj prepoloviti dnevni vnos soli v telo, ki zdaj presega 3.000 mg dnevno. Smernice obenem pozivajo k manjši porabi nasičenih maščob, večji potrošnji rib in nagovarjajo, naj polovico krožnika prekriva sadje in zelenjava. Med novimi priporočili bo verjetno najbolj odmeven poziv, naj sladkane pijače nadomesti voda in naj se Američani bolj ogibajo že pripravljene hrane.

Čeprav so Prehrambena priporočila v prvi vrsti namenjena vladnim programom in imajo na javnost omejen vpliv, pa bodo brez dvoma vplivale tudi na prehrambeno industrijo. Potem, ko so strateške spremembe že najavili pri Wal-Martu, se je na nova priporočila odzvala tudi ameriška prehrambena industrija, večinoma s stokanjem, saj na zmanjšanje vsebnosti maščob, soli in sladkorjev v svojih izdelkih očitno še niso pripravljeni.