Google proti podnebnim spremembam

Ameriški gigant Google se je odločil, da se bo lotil podnebnih sprememb. S projektom imenovanim Project Sunroof lahko zdaj preverite, koliko sončnih celic imate lahko na domači strehi, koliko sonca ta generira in koliko denarja bi zaslužili, če bi elektriko prodali. Za vse to morate v aplikacijo zgolj vnesti svoj domači naslov. Žal je za enkrat na voljo le v delu Kalifornije in v Bostonu.

Jedrska energija spet na Japonskem

Niti teden še ni minil, odkar so Japonske oblasti dovolile obratovanje prvi jedrski elektrarni po katastrofi v Fukušimi in že so se pojavili dvomi v njeno varnost. Po novem morajo vse jedrske elektrarne na Japonskem prestati strog postopek varnostnega preverjanja. Upravljalci ene od dvajsetih elektrarn, ki naj bi kmalu zaprosila za obratovalno dovoljenje, so recimo morali kompleks zaščititi s kar 20 metov visokim zidom, ki naj bi ga zaščitil pred morebitnimi cunamiji in preprečil katastrofo fukušimskih razsežnosti. 

A upravljalcev elektrarne Senday, ki je prejšnji teden prva dobila novo dovoljenje za redno obratovanje, se očitno drži smola. Slabih 50 kilometrov od kompleksa se namreč prebuja vulkan Sakurajima in v nedeljo so iz neposredne okolice že izselili tamkajšnje prebivalce, saj je po mnenju geologov možnost izbruha iz dneva v dan večja. Novi varnostni predpisi so od upravljalcev Sendaya sicer zahtevali posodobitev naprav, tako da bi celoten kompleks deloval tudi v primeru, ko bi ga prekrila 15 centimetrska plast vulkanskega pepela, a javnost vendarle ostaja nezaupljiva. Sedanja Japonska vlada se je, predvsem zaradi visokih stroškov fosilnih goriv, lani odločila za vrnitev k jedrski tehnologiji, ki naj bi državi do leta 2030 zagotavljala petino električne energije.

Vesoljska solata

Po desetletjih hrane iz vrečk, ki je prepotovala na tisoče kilometrov, so astronavti Mednarodne vesoljske postaje danes prvič uživali svežo zelenjavo. Večmesečne priprave in preučevanje rasti različnih vrst zelenjave v mikrogravitacijskem okolju in pod različno umetno svetlobo, se je danes končalo in na vesoljskem meniju se je končno znašla solata, vzgojena na postaji. 

V vesolju pridelana zelenjava, tako pri NASA, pa ni samo zanimivost, ki bo prebivalcem postaje popestrila jedilnik in izboljšala zrak, pač pa pomeni še veliko več. Lastna pridelava zelenjave v breztežnosti namreč odpira nove možnosti pri dolgotrajnem bivanju v vesolju, še zlasti zdaj, ko dozorevajo načrti za človeško odpravo na Mars. Strokovnjaki so prepričani, da bi sveža zelenjava na takšni poti bistveno obogatila jedilnike, obenem pa bo vesoljskim potnikom nudila tudi psihološko uteho na poti milijone kilometrov od doma.

Indija prehiteva Kitajsko

Združeni narodi so v zadnjem poročilu o demografskih gibanjih napovedali, da utegne do leta 2030 Indija prehiteti Kitajsko in postati država z najštevilčnejšim prebivalstvom. Do srede stoletja naj bi na svetu živelo 9,7 milijarde ljudi, kar po mnenju mnogih strokovnjakov pomeni, da trajnostnega bivanja na planetu ne bo več mogoče zagotoviti.

Skrb vzbujajoča je tudi porazdelitev svetovnega prebivalstva. Med desetimi državami z najštevilčnejšim prebivalstvom jih bo šest štelo več kot tristo milijonov. Razen Indije in Kitajske, ki jih že zdaj imata več kot milijardo, bodo med najštevilčnejšimi še prebivalci Indonezije, Nigerije in Pakistana, medtem ko edina razvita država med najštevilčnejšimi ostajajo Združene države Amerike.

Če se bodo napovedi uresničile, bo Indija v naslednjih letih rasla hitreje kot Kitajska, a vendarle ni najhitreje rastoča država. To je Nigerija, ki utegne sredi stoletja prehiteti Združene države in postati tretja država z največ prebivalci na svetu.

Avstralci gredo nad mačke

Avstralci bodo za 24 ur zaprli svoje mačke. Če bo komisar za ogrožene vrste uspel s svojim predlogom, bodo morali tamkajšnji lastniki svojim štirinožnim prijateljem za en dan preprečiti, da bi zapustili hiše.

Mačke, ki so pred dvema stoletjema tja prispele z angleškimi naseljenci, so med avstralsko favno povzročile pravi pokol. Ocenjujejo, da v Avstraliji in na Novi Zelandiji danes živi okrog 20 milijonov teh plenilcev, ki dnevno pokončajo 75 milijonov lokalnih živali, med katerimi prednjačijo ptiči in mali sesalci. Avstralska favna velja s 1800 ogroženimi vrstami za najbolj ogroženo na svetu, od prihoda naseljencev pa je z najmanjše celine na svetu izginilo kar 29 vrst sesalcev. 

Če se bodo tudi prebivalci strinjali z vladnim predlogom, se bodo Avstralci znebili 2 milijonov potepuških mačk, ki ogrožajo domače živalske vrste.

Plastika namesto asfalta

V dneh, ko se asfaltni tlak kar topi pod nogami, bi nam prav prišel izdelek nekega britanskega podjetja, ki si je zamislilo ceste iz reciklirane plastike. 

Tehnologi njihovemu tlaku napovedujejo lepo prihodnost, saj ima pred asfaltom vrsto prednosti. Je trikrat odpornejši v primerjavi s sedanjimi površinami, v votlih delih pa je lažje položiti tudi napeljavo. Tlak, ki je v celoti narejen iz zavržene plastike, se je izkazal za presenetljivo obstojnejšega od asfalta, predvsem pri visokih temperaturah, zaradi odpornosti na udarce pa obeta tudi nižje stroške vzdrževanja.

Zamisel je že naletela na plodna tla. Oblasti v Rotterdamu so pristale, da ga bodo preizkusile in če se izkaže za uporabnega, bodo ulice v mestnem jedru kmalu dobile novo, plastično prevleko.

Potresi v Ameriki vse pogostejši

Oklahoma je lani doživela 500 potresov z magnitudo, višjo od 3 stopnje, kar je nenavadno za državo, ki je še pred desetletjem komaj zaznala kakšno tresenje tal. Odkar pri črpanju nafte in plina v ZDA uporabljajo metodo hidravličnega lomljenja kamnin, se potresi pojavljajo vse pogosteje, celo na območjih, ki so doslej veljala za seizmično neaktivne.

Vse več je dokazov, da pogostejše tresenje tal povzroča nova tehnologija, čeprav imajo njeni zagovorniki bržkone prav, ko trdijo, da drobljenje kamnin v globinah zemlje smo po sebi še ne izzove potresov. Na podlagi zadnjih raziskav je namreč mogoče zaključiti, da se težave začno na površini, ko se vrtalci skušajo znebiti stotin tisočev kubičnih metrov onesnažene vode, ki priteče iz globin. Da z njo ne bi onesnažili površinskih voda, jo najpogosteje spet črpavajo nazaj v zemljo, pri tem pa podrejo krhko ravnovesje, ki vlada v prelomnih conah. Odpadna voda najverjetneje zmanjša trenje na prelomih, pri tem pa se sprožijo potresi. 

Ameriška geološka služba je sporočila, da so potresi zdaj pogostejši v Alabami, Arkansasu, Koloradu, Kansasu, v državah New Mexico in Ohio ter v Teksasu in ker tam doslej gradbeni predpisi niso zahtevali posebnih protiseizmičnih ukrepov, zakonodajalci že razmišljajo o spremembah.

Pesticidi nad spermo

Zmanjšana plodnost moških že nekaj časa buri duhove, zdaj pa so ameriški znanstveniki po vsej verjetnosti na sledi povzročiteljev vse slabše sperme. Harvardska študija je pokazala, da lahko ostanki nekaterih pesticidov, ki jih pogosto zaužijemo s sadjem in zelenjavo, število semenčic skoraj prepolovijo, druge pa resno poškodujejo. 

Na vrhu seznama sadja in zelenjave, ki je bodočim očetom najbolj nevarno, so se znašli jabolka, jagode, špinača in zelena. Pridelki, ki jih nutricionisti sicer toplo priporočajo, pogosto izvirajo iz intenzivnih nasadov, po obiranju pa so polni ostankov pesticidov. Čeprav so pri delavcih, ki imajo dnevno opravka z zaščitnimi sredstvi, že v preteklosti odkrili pomanjkanje zdravih semenčic, so bili znanstveniki nad tokratnimi rezultati vendarle presenečeni. 

Kaj natančno se v moških telesih, ki so izpostavljena ostankom pesticidov na sadju in zelenjavi zgodi, ostaja za zdaj nepojasnjeno, raziskovalci pa ugibajo, da gre morebiti za kemične lastnosti zaščitnih sredstev, saj so pesticidi znani hormonski motilci. 

Očetje v prednosti?

Doslej je veljalo, da potomci pri mutacijah bolj ali manj enakopravno uporabijo genski material obeh staršev. Študija, ki so jo nedavno opravili na medicinski fakulteti Univerze v Severni Karolini pa kaže, da bi očetje v genetskem smislu lahko bili v prednosti. 

Med mutacijami pri sesalcih so ameriški znanstveniki namreč naleteli na več DNA, ki je izviral od očeta, kot od matere. Genske mutacije na miših, ki so jih v ta namen načrtno razmnoževali med seboj, so pokazale, da je v kar 80% primerih genski material v naslednji generaciji izkazoval “neravnovesje v korist očetovih genov”. 

Ne glede na to, da bi ugotovitve utegnile povzročiti nasprotovanje na strani nasprotnega spola, pa so avtorji raziskave v zaključku vendarle zapisali, da ugotovljeno neravnovesje pri prenosu genskega materiala na potomce verjetno obstaja tudi pri ljudeh. 

Bakterije v New Yorku

Raziskovalci so nam že večkrat postregli z ugotovitvami, koliko mikroorganizmov je najti na javnih mestih, v hotelih, na straniščih, razkrili so celo bakterije z mobitelov. Zdaj so se ameriški mikrobiologi lotili še javnega transporta in pri analizi mikroorganizmov s postaj New Yorške podzemne železnice so prišli do zanimivih zaključkov. 

Po pričakovanju so odkrili precej nevarne bakterije, recimo različne seve E-coli ali take, ki povzročajo meningitis, naleteli pa so tudi na povsem nedolžne, kot so na primer mlečnokisle bakterije, ki jih uporabljajo pri izdelavi mozzarelle in ki več povedo o prehranjevalnih navadah potnikov kot o njihovi higieni. 

Na eni od postaj z južnega dela Manhattna, ki se je med divjanjem orkana Sandy znašla pod vodo, so raziskovalci, še po dveh letih naleteli na pretežno morske bakterije, na znameniti postaji Penn pa so lahko z opazovanjem bakterij, ki navadno prebivajo v prsti, na uro natančno določili, kdaj v mesto prihajajo ljudje iz okolice. Največje presenečenje pa je raziskovalce čakalo ob zaključku triletne študije. Za več kot polovico mikroorganizmov s postaj podzemne železnice, ki jo dnevno obišče štiri milijone ljudi, raziskovalci niso mogli ugotoviti izvora, saj niso ustrezale nobeni že opisani vrsti. 

2014 najtoplejše doslej

Zdaj je tudi uradno: leto 2014 je bilo najtoplejše, odkar sistematično merimo temperature na našem planetu. Strokovnjaki NASE in Ameriške agencije za oceane in ozračje so včeraj potrdili, da so lanske temperature v povprečju, kljub dolgotrajni in ostri zimi v Severni Ameriki, presegle tiste iz doslej rekordnih let 2005 in 2010. 

Globalna temperatura na planetu je zrasla za 0,69 Celzijeve stopinje, leto pa se bo v zgodovino zapisalo kot 38. zaporedno leto nadpovprečnih temperatur. To pomeni, da tisti, rojeni po letu 1976, še nikoli v življenju niso doživeli hladnejšega leta od dolgoletnega povprečja.

Repatec na nebu

V naslednjih tednih se tistim, ki se radi zazrejo v večerno nebo, obeta prava predstava. Čez dva dni se bo komet C/2014 Q2 (Lovejoy), ki že sije na večernem nebu, približal Zemlji, od nas bo takrat oddaljen pičlih 70 milijonov kilometrov, nato pa bo nadaljeval svojo pot po osončju. Ko se bo približeval soncu, se bo po vsej verjetnosti segrel, za seboj pa bo puščal dovolj veliko sled prašnih in ledenih delcev, da bo njeov rep verjetno viden tudi s prostim očesom.

Ko ga je avgusta lani odkril avstralski amaterski astronom Terry Lovejoy, je bilo to že njegovo tretje odkritje repatca. Če ga boste slučajno tokrat zamudili, ga ne boste srečali nikoli več. Za svojo pot do osrednjega dela našega osončja in nazaj na rob namreč potrebuje kar 8.000 let. 

Pariz se poslavlja od avtomobilov

Slabih devet mesecev zatem, ko so se Parižani več dni zapored dušili v smogu, je nedavno izvoljena županja napovedala ukrepe za čistejši zrak v francoski prestolnici. 

Če bo njen predlog potrdil tudi mestni svet, bo ob koncu njenega mandata v štirih osrednjih okrajih povsem prepovedan avtomobilski promet, z območja glavnega mesta pa bodo izgnana tudi vozila na diselski pogon. Novoizvoljena pariška županja napoveduje še ostre omejitve hitrosti, na večini ulic v središču mesta naj bi najvišjo dovoljeno hitrost s sedanjih 50 km znižali na 30 km na uro in boljše čase za kolesarje. Do leta 2020 naj bi Pariz tako podvojil dolžino kolesarskih stez, za razvoj prometa na dveh kolesih pa bo županstvo namenilo po dvajset milijonov evrov letno.

Ljubezen Parižanov do jeklenih konjičkov se v zadnjih letih sicer hitro ohlaja. Še leta 2011 je avto imelo 60% prebivalcev prestolnice, zdaj pa ga ima le še 40%. Županja očitno ve, kako zmagati na naslednjih volitvah.

Ribiči ogrožajo najrazkošnejše plaže na svetu

V plitvih vodah tropskih morij živijo ribe papagajke, ki ne samo, da so prvovrstne poslastica, pač pa tudi prava paša za oči. Med odraščanjem namreč spreminjajo svoje barve v najraznovrstnejše odtenke, zaradi česar so posebej priljubljene med podvodnimi fotografi. Vendar papagajke niso zanimive zgolj za ribiče in potapljače, so tudi čistilci koralnih grebenov in prav njim se moramo zahvaliti za prelepe peščene plaže s turističnih prospektov. 

Večino življenja papagajke preživijo ob muljenju mrtvih koral in alg, s tem pa ohranjajo tamkajšnje naravno ravnovesje. Z večjimi ribami, ki so za ribiče najbolj zanimive, pa izginjajo tudi čistilci koralnih grebenov. Nedavna študija je pokazala, da so najbolj ohranjeni prav tisti, kjer je papagajk še na pretek. A s pretiranim ulovom ribiči zdaj ne ogrožajo zgolj krhkega naravnega ravnovesja, pač pa tudi turistično industrijo. Prebavljeno hrano papagajke namreč iztrebljajo v obliki drobnih zrnc belega peska, ki je zaslužen za nastanek sanjskih plaž. Ker ga povprečna papagajka na leto pridela kar 320 kilogramov, so zdaj zaradi njihovega pretiranega ulova v skrbeh tudi turistični delavci najrazkošnejših destinacij po svetu.

So modrim plavutim šteti dnevi?

Modroplavuta tuna je postala žrtev popularnosti, ki jo po svetu doživlja japonska hrana. Do tega zaključka so prišli stokovnjaki Mednarodne organizacije za ohranjanje narave IUCN, ki ugotavljajo, da je povečan ulov modroplavute tune, cenjene predvsem med ljubitelji sušija in sušimija, priljubljeno poslastico prignal na rob izumrtja.

Modroplavuta tuna je bila že doslej na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst, ki trenutno šteje več kot 76.000 vrst, a njena populacija se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala še za tretjino in zdaj so je, skupaj z 22.000 drugimi živalskimi vrstami šteje med tiste, ki jim grozi izumrtje. Večino ulova zadnja leta namreč predstavljajo nedozoreli primerki, ki se še niso dobili potomstva. Znanstveniki so prepričani, da je mogoče dragoceno vrsto ohraniti le z učinkovitimi ukrepi za omejitev ribolova, sicer bo kmalu izginila iz Tihega oceana, pa tudi z miz ljubiteljev morske hrane.

Fukušimi gre končno bolje

Upravljalcem poškodovanih reaktorjev v Fukušimi je končno uspel veliki met. Z odstranitvijo prvega kompleta gorivnih palic so se znebili 400 ton visokoradioaktivnega materiala, ki je bil začasno skladiščen na strehi reaktorja št. 4 in bi v primeru potresa lahko povzročil novo katastrofo. 

Čeprav so japonski inženirji po treh letih od havarije šele na začetku odpravljanja posledic, za odstranitev goriva iz kompleksa naj bi potrebovali še leta, predstavlja ta, prvi mejnik, velik uspeh. Za odstranitev več kot tisoč izrabljenih gorivnih palic s strehe poškodovane štirice so namreč izdelali poseben žerjav, ki so mu mnogi očitali neučinkovitost. Ko bodo inženirji umaknili tudi gorivne elemente iz treh preostalih reaktorjev, jih čaka še najtežja naloga, odstranitev goriva iz reaktorskih posod, ki je po vsej verjetnosti stopljeno na dnu. Če bo operacija napredovala po načrtih, bo kompleks očiščen do leta 2025.

Samo še sto žetev v Britaniji

Znanstveniki Univerze v Sheffieldu bijejo plat zvona. Pregled kakovosti prsti na otoku je namreč pokazal, da utegnejo britanska kmetijska zemljišča kmalu izgubiti svoj rodovitni potencial.

Povprečna parcela v mestu se je, na presenečenje raziskovalcev, izkazala za veliko plodnejšo od orne zemlje. Prst v mestnih parkih in na zelenicah vsebuje, v primerjavi s kmetijskimi zemljišči kar za tretjino več organske snovi, odlikuje pa jo tudi boljše razmerje med ogljikom in dušikom in za četrtino več dušika. Ob intenzivni pridelavi kakršna zadnja desetletja poteka na kmetijskih zemljiščih, tako raziskovalci, naj bi Britancem ostalo le še za kakšnih sto žetev, nato pa se utegnejo polja spremeniti v neplodne površine. 

Ob dejstvu, da se v Veliko Britanijo vsako leto priseli na tisoče novih prebivalcev, domače kmetijstvo vse težje zagotavlja samooskrbo, razmere pa utegnejo poslabšati tudi podnebne spremembe z vedno pogostejšimi izjemnimi vremenskimi pojavi.

Hidravlično lomljenje kamnin je po tihem spremenilo svet

Združene države so ponovno energetska velesila. Potem ko so prehitele Savdsko Arabijo in Rusijo po načrpani nafti, so zdaj prvaki tudi v proizvodnji zemeljskega plina, za vse pa se imajo zahvaliti hidravličnemu lomljenju kamnin. 

Nove izboljšave tehnologij, ki so v zadnjih letih podvojile količino načrpane nafte v Teksasu, za katerega je še pred desetletjem veljalo, da ima nahajališča počrpana, so okrepile Ameriški položaj v svetu, preprečujejo pa tudi podražitve nafte na svetovnem trgu, kakršnim smo bili v zadnjih desetletjih priča ob vsakem izbruhu nasilja v Arabskih državah.

A tehnološki razvoj hidravličnega lomljenja kamnin se, kljub okoljskim omejitvam, kot so onesnaženja vodonosnikov in umetno izzvani potresi, nadaljuje. Tehnika, pri kateri v vrtino vbrizgavajo vedno večje količine peščenih raztopin in izboljšave vrtalnih tehnik obetajo nadaljnje povečanje izplena in ko jih bodo nekoč pričeli uporabljati tudi na drugih nahajališčih po svetu, utegne cena nafte celo pasti. Medtem ko države, združene v naftnem kartelu OPEC že bijejo plat zvona, saj je hidravlično lomljenje v pičlih dveh desetletjih energetsko sliko sveta obrnilo na glavo, si Ameriške naftne družbe manejo roke, novo tehnologijo trdno držijo v svojih rokah. 

Največji onesnaževalci so postali Kitajci

Ob robu podnebne konference v New Yorku so Združeni narodi postregli z najnovejšo statistiko izpustov toplogrednih plinov. Po dolgoletnih napovedih so Kitajci postali največji onesnaževalci ozračja in na povprečnega Kitajca zdaj zaradi prometa, zlasti pa generacije električne energije iz premoga odpade več emisij, kot na povprečnega prebivalca Stare celine. 

Zaradi številčnosti prebivalstva Kitajska zdaj izpusti v zrak več ogljikovega dioksida in metana kot Združene države in Evropska unija skupaj, njihov delež izpustov pa znaša 28% svetovnih emisij. Na drugem mestu so ZDA s 14%, tretji največji onesnaževalci smo Evropejci z 10% vseh emisij. A če projekcije držijo, se bo med največje onesnaževalce kmalu prebila še druga hitro razvijajoča se velesila, Indija, ki utegne do konca tega desetletja po izpustih prehiteti celo Evropo. 

Podnebna statistika, kot jo vidijo Združeni narodi, pa ima tudi drugo stran. Morja in gozdovi trenutno pogoltnejo največ toplogrednih plinov. Morski organizmi tako iz ozračja posrkajo 27%, gozdne rastline pa 23% ogljikovega dioksida, druga polovica emisij pa še nadalje ostaja v ozračju neporabljena.

Kava zapeljuje s cvetovi

Kofein se je v kavovcu pojavil povsem drugače, kot pri čaju in čokoladi. To so zaključki raziskave genetikov, ki so nedavno popisali genom surovine najbolj priljubljene pijače na svetu. Kava je za nafto druga najbolj prodajana surovina, pridelujejo pa jo v petdestih državah po vsem svetu . Njen genom, zaenkrat so uspeli analizirati sorto za pridelavo različice Robusta, se po velikosti prav v ničemer ne razlikuje od genomov drugih rastlin, za sintezo beljakovin pa ji služi kar 22.500 genov. Raziskovalci so ugotovili, da kavnim zrnom značilno aromo zagotavlja cela vrsta flavonidov in alkaloidov, od katerih pa je seveda na prvem mestu kofein.

Kofeinski encim se je v genetskem zapisu kavovca znašel povsem po naključju, a kot so zdaj ugotovili raziskovalci, na povsem drugem mestu, kot pri čaju ali kakavu. Napaka se je med naravno selekcijo izkazala za izrazito prednost in grmu z Etiopskih višav je bila zagotovljena svetovna slava. Za razliko od drugih kofeinskih rastlin kavovec namreč ne sintetizira kofeina zgolj v sadežih, pač pa tudi v drugih delih rastline. Z listov z grenkim okusom uspešno odganja zajedalske insekte, s kofeinom prepojeni cvetovi pa vedno znova privlačijo opraševalce, bržkone na podoben način, kot nas vsak dan zapeljuje skodelica kave.