Kofein se je v kavovcu pojavil povsem drugače, kot pri čaju in čokoladi. To so zaključki raziskave genetikov, ki so nedavno popisali genom surovine najbolj priljubljene pijače na svetu. Kava je za nafto druga najbolj prodajana surovina, pridelujejo pa jo v petdestih državah po vsem svetu . Njen genom, zaenkrat so uspeli analizirati sorto za pridelavo različice Robusta, se po velikosti prav v ničemer ne razlikuje od genomov drugih rastlin, za sintezo beljakovin pa ji služi kar 22.500 genov. Raziskovalci so ugotovili, da kavnim zrnom značilno aromo zagotavlja cela vrsta flavonidov in alkaloidov, od katerih pa je seveda na prvem mestu kofein.
Kofeinski encim se je v genetskem zapisu kavovca znašel povsem po naključju, a kot so zdaj ugotovili raziskovalci, na povsem drugem mestu, kot pri čaju ali kakavu. Napaka se je med naravno selekcijo izkazala za izrazito prednost in grmu z Etiopskih višav je bila zagotovljena svetovna slava. Za razliko od drugih kofeinskih rastlin kavovec namreč ne sintetizira kofeina zgolj v sadežih, pač pa tudi v drugih delih rastline. Z listov z grenkim okusom uspešno odganja zajedalske insekte, s kofeinom prepojeni cvetovi pa vedno znova privlačijo opraševalce, bržkone na podoben način, kot nas vsak dan zapeljuje skodelica kave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar