Katera je prava?

Če so zagovorniki biološke pridelave še pred mesecem zatrjevali, da so študije pokazale večjo hranljivost bio živil, zdaj druga raziskava kaže nasprotno sliko: konvencionalno pridelane povrtnine naj ne bi bile nič slabše.

Do tega zaključka je, na podlagi dvoletne raziskave, prišla Britanska potrošniška organizacija, ki izdaja revijo Which. Primerjava, ki je obsegala vzorce krompirja, brokolija in paradižnika, je presenetila celo naročnike. Laboratorijski testi so na primer pri konvencionalno pridelanem brokoliju pokazali opazno večjo vsebnost antioksidantov, pri krompirju pa več C vitamina, v primerjavi z biološko pridelavo. Celo za poklicne ocenjevalce biološko pridelani paradižnik ni imel nič boljšega okusa. Nasprotno, konvencionalno pridelani je bil po njihovem mnenju bolj polnega okusa in slajši.

Uredništvo revije je ob objavi rezultatov poudarilo, da zaključki študije postavljajo pod vprašaj mnoge trditve v zvezi z biološko pridelavo, da pa na podlagi njihovih ugotovitev ne gre zanemariti vseh koristi bio vrtnarjenja, na primer manjšega vpliva na okolje.

Nafta raste

Vse večja negotovost v Severni Afriki je ceno nafte danes pognala v višave. Za sod je treba odšteti že 108 dolarjev, kar je največ, odkar je svet zajela gospodarska kriza

Libija, po kapaciteti črpanja tretja v Afriki in dvanajsta na svetu, je pred nemiri dnevno proizvedla 1,6 milijona sodov, kar po zatrjevanju analitikov nima večjega vpliva na svetovno ponudbo. OPEC, s svojimi 6 milijoni prostih kapacitet bi zlahka zapolnil vrzel, ki nastaja, ko naftne družbe umikajo svoje osebje iz države in zmanjšujejo proizvodnjo. Po drugi strani pa zdaj, ko sta padla Tunizija in Egipt, Arabsko gibanje dobiva zalet in nemiri se hitro lahko razširijo v Alžirijo, Kuvajt ali celo Arabske Emirate. Takšen razplet dogodkov pa bi že pomenil resno grožnjo nemoteni oskrbi z nafto.

Libijske nemire zaenkrat občutijo predvsem v Italiji, ki je z Gadafijevo oblastjo, predvsem pod Berlusconijevo vladavino, okrepila stike. Libija je največja italijanska dobaviteljica nafte, pokriva pa tudi 10 odstotkov potreb naših sosedov po zemeljskem plinu.

Izpusti padajo

Da ima vsaka medalja dve plati, kažejo tudi uradni podatki o izpustih toplogrednih plinov med gospodarsko krizo. Ta teden je Ameriško ministrstvo za okolje (Environmental Protection Agency) potrdilo, da so se leta 2009, tako kot že leto poprej, ameriški izpusti toplogrednih plinov zmanjšali.

V drugem letu krize so zabeležili 6 odstotno zmanjšanje, največje v zadnjih petnajstih letih. Uspeh je toliko večji, ker se je prebivalstvo v tem času povečalo za 43 milijonov. Ministrstvo zmanjšanje izpustov pripisuje predvsem gospodarskemu zastoju, pa tudi opuščanju premogovništva in večji uporabi zemeljskega plina pri proizvodnji elektrike. Združene države so bile desetletja na vrhu svetovnega seznama toplogrednih emisij, dokler jih pred petimi leti ni izpodrinila Kitajska.

Zmanjšanje emisij je dobra novica tudi za Obamo, ki mu ni uspelo sprejeti zakonskih omejitev za industrijo, se je pa pred Združenimi narodi zavezal, da bodo ZDA do leta 2020 emisije zmanjšale za 17 odstotkov, na raven leta 2005. Američani so polovico zmanjšanja zdaj že dosegli. Strokovnjaki vendarle opozarjajo - z zniževanjem emisij bo potrebno nadaljevati tudi, ko si bo ameriško gospodarstvo opomoglo.

Climateprediciton se je izkazal

Jesen 2000 v Veliki Britaniji velja za najbolj vodnato doslej. V štirih mesecih je na otoku padlo 500mm dežja, največ odkar so 1766 leta začeli sistematično meriti padavine. Velik del Anglije je bil pod vodo, poplavilo je 10.000 hiš, več sto tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike in pitne vode, vojska pa je pred visoko vodo komaj rešila jedrsko elektrarno.

Spomladi, ko so se razmere umirile in so zavarovalnice razkrile škodo v višini 3,5 milijarde funtov (4,2 milijarde evrov), so se na Univerzi v Oxfordu odločili, da bodo skušali ugotoviti, ali je bila katastrofa povezana s podnebnimi spremembami. S pomočjo 300.000 donatorjev iz stotih držav, ki so skupaj darovali milijardo delovnih ur svojih osebnih računalnikov, je ekipa raziskovalcev zagnala Climateprediction.net, računalniško mrežo, ki temelji na uporabi prostih kapacitet osebnih računalnikov za simulacijo vremenskih modelov. Modeli, ki za posamezno simulacijo zahtevajo veliko kalkulacij, morajo biti ponovljeni tudi več tisočkrat, da je mogoče primerjati simulacije, ki vključujejo vpliv podnebnih sprememb od tistih, brez vpliva.

V reviji Nature je skupina iz Oxforda zdaj objavila rezultate, ki potrjujejo, da se je nevarnost poplav na Otoku zaradi podnebnih sprememb povečala za dva do trikrat. Ista skupina je pred tem, na podoben način dokazala tudi, da je verjetnost pojava vročinskega vala, kot je bil tisti, ki je leta 2003 zajel Evropo, zaradi segrevanja ozračja zdaj štiri do šestkrat večja.

Državni sekretar za energetiko in podnebne spremembe v Britanski vladi se je na objavo novih rezultatov odzval z besedami: Podnebne spremembe niso več grožnja prihodnosti, gre za jasno nevarnost, ki nam grozi zdaj.

Japonci bežijo pred gusarji

Naravovarstveni organizaciji Sea Shepherd je končno uspelo to, za kar si že leta prizadeva mednarodna skupnost: Japonske kitolovce so pregnali iz voda Antarktike in končali tamkajšnjo sezono lova na kite, še preden se je sploh lahko začela.

Japonska, ki se, kljub nasprotovanju svetovne javnosti nikakor noče odpovedati pobijanju teh morskih sesalcev, svoj kitolov že leta opravičuje z "znanstvenimi nameni". Njihova "raziskovalna flota" naj bi v naslednjih dveh mesecih v vodah okrog Antarktike pobila okrog 850 kitov, a so jim namero zdaj preprečili gusarji, kot člane Sea Shepherda imenujejo Japonci.

Organizacija, ki je znana po tem, da s svojimi hitrimi čolni ovira ladje pri nezakonitem ribolovu ali pobijanju morskih sesalcev, večinoma deluje v mednarodnih vodah. Njihove, po morskem pravu sicer vprašljive metode, so očitno uspešne saj so Japonci od Ameriških oblasti, kjer je registrirana, že večkrat zahtevali, naj njihovo delovanje prepovejo. Lani so administracijo celo pozvali, da Sea Shepherd uvrsti na seznam terorističnih organizacij, a jim zaradi podpore javnosti to ni uspelo.

Predstavnik japonskega ministrstva za ribištvo je danes potrdil, da se je flota štirih kitolovcev umaknila iz območja lova "zaradi varnostnih razlogov", ni pa hotel potrditi, da je kitolov na Antarktiki za letos končan.

Usodne statistike

Centri za nadzor nad boleznimi, ki redno spremljajo zdravstveno stanje Američanov, so javnost nedavno presenetil s statistikami, iz katerih je mogoče sklepati, da se je, zaradi epidemije debelosti, država znašla na pragu resne zdravstvene krize.

Po ocenah strokovnjakov ima 26 milijonov ali 8,3 odstotka Američanov sladkorno bolezen. Njim je potrebno prišteti še 79 milijonov takih, ki imajo sladkor že povišan, a za boleznijo še niso zboleli, bodo pa verjetno v bližnji prihodnosti prav tako potrebovali zdravstveno pomoč.

Še bolj presenetljive so ameriške statistike o pogostnosti kapi, objavljene prejšnji teden. Uvodna ugotovitev, da se je pogostnost kapi pri moških Američanih, starih nad 45 let, zmanjšala za četrtino, pri ženskah je upad še večji, skoraj trideset odstoten, zbledi ob podatkih, ki kažejo, da je za kapjo hospitaliziranih čedalje več mladih.

Pogostnost možganske kapi pri mlajših Američanih, v starostni skupini med 15 do 34 let, se je v zadnjem desetletju povečala za petdeset odstotkov, več kot v vseh drugih starostnih skupinah. Čeprav so statistični podatki še sveži in je za njihovo pojasnitev potrebno več časa, so mnogi strokovnjaki že prepričani, da gre za posledice epidemije debelosti.

Razkrite napihnjene zaloge

Med razvpitimi depešami, ki jih objavlja Wikileaks, so se pojavili tudi dokumenti, ki utegnejo že tako pregreto ceno nafte kmalu podražiti. Sod trenutno, zaradi dogodkov v Tuniziji in Egiptu, prodajajo po ceni okrog 100 ameriških dolarjev.

Sveže objavljene depeše z Ameriške ambasade v Riadu potrjujejo to, o čemer se med geologi šušlja že vrsto let. Saudske zaloge surove nafte, ki so pomemben vir za določanje cen na svetovnem trgu, naj bi bile precenjene za 300 milijard sodov (41 milijard ton) ali kar za 40%.

Če drži to, kar je ameriškim diplomatom zaupal glavni geolog Saudskega naftnega monopola Aramco med letoma 2007 in 2009 in kar je zabeleženo v depešah, bo vrh naftne proizvodnje, tako imenovani peak oil, dosežen že prihodnje leto in ne šele čez nekaj desetletij. V eni od razkritih depeš se ameriški diplomat zato že sprašuje, kako dolgo bodo lahko Savdijci še vplivali na zniževanje cen surove nafte.

Cene letijo v nebo

Januarski podatki o svetovnih cenah hrane, ki jih je danes objavil FAO, potrjujejo črnoglede napovedi za letošnje leto. Mesečni indeks, ki ga organizacija izračunava na podlagi košarice surovin, žitaric, oljaric in maščob, mleka, mesa in sladkorja, so se od lanskega decembra, ko so dosegle ravni izpred gospodarske krize, ponovno zvišale.

V povprečju se je letos hrana na svetovnih trgih podražila že za 3,4 odstotka, kar je največ po letu 1990, odkar pri tej organizaciji Združenih narodov metodično spremljajo cenovna gibanja na svetovnem trgu. Razlogi za hitro naraščanje cen hrane so verjetno posledica treh neobičajnih vremenskih pojavov, ki pustošijo po zahodni hemisferi in pritrjujejo opozorilom podnebnih strokovnjakov. Neobičajnemu vremenu letošnjega poletja v Avstraliji se je pridružil še ciklonski sistem z vzhoda, medtem ko je večino Združenih držav ohromil snežni vihar neverjetnih razsežnosti. Na podražitve sladkorja in olja vplivajo tudi poplave v Maleziji, ki se niso prebile na prve strani svetovnega tiska, so pa pretresle svetovne blagovne borze. Prihodnje cene sladkorja so zdaj najvišje v zadnjih tridesetih letih.

Medtem ko so podražitve hrane verjetno že prispevale k padcu Tunizijskega režima, močno pa maje tudi vladavina Egiptovskega diktatorja in mnogih samodržcev v regiji, pa je predsednik Svetovne banke Robert Zoellick včeraj pozval voditelje: "Najprej poskrbite za hrano!"

Ej, stari, podpri protestnike v Egiptu

Vlada priporoča...

Kako resno se je Obamina administracija spopadla z epidemijo debelosti, kaže ponedeljkova predstavitev novih Prehranskih priporočil, ki jih vsakih pet let pripravi Ameriško zvezno kmetijsko ministrstvo skupaj z ministrstvom za zdravje.

Že dosedanja priporočila so opozarjala pred vnosom maščob in ogljikovih hidratov in državljane pozivala k bolj pogostem uživanju sadja in zelenjave, a nikoli doslej se administracija ni tako neposredno lotila ameriških nezdravih prehranjevalnih navad. Razumljivo, saj so v Washingtonu nenehno na delu lobisti ameriške prehrambene industrije in kmetijskih interesov.

Med novimi priporočili je zdaj na prvem mestu omejitev soli. Po mnenju strokovnjakov ministrstva za zdravje bi morala polovica Američanov, med njimi predvsem otroci in mladostniki, tisti, ki so starejši od 50 takoj prepoloviti dnevni vnos soli v telo, ki zdaj presega 3.000 mg dnevno. Smernice obenem pozivajo k manjši porabi nasičenih maščob, večji potrošnji rib in nagovarjajo, naj polovico krožnika prekriva sadje in zelenjava. Med novimi priporočili bo verjetno najbolj odmeven poziv, naj sladkane pijače nadomesti voda in naj se Američani bolj ogibajo že pripravljene hrane.

Čeprav so Prehrambena priporočila v prvi vrsti namenjena vladnim programom in imajo na javnost omejen vpliv, pa bodo brez dvoma vplivale tudi na prehrambeno industrijo. Potem, ko so strateške spremembe že najavili pri Wal-Martu, se je na nova priporočila odzvala tudi ameriška prehrambena industrija, večinoma s stokanjem, saj na zmanjšanje vsebnosti maščob, soli in sladkorjev v svojih izdelkih očitno še niso pripravljeni.