Pritisk na cene zanemarljiv, zaenkrat

Raziskovalci vodilnih ameriških Univerz Stanford in Columbia, ki so prejšnji teden objavili skupno študijo o vplivu podnebnih sprememb na svetovne kmetijske pridelke, zaenkrat še ne bijejo plati zvona. Kljub temu, da so se v zadnjih letih nekateri kmetijski pridelki na svetovnih borzah podražili tudi za dva do trikrat, avtorji študije vztrajajo, da dviga cen hrane ne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam.

V študiji Climate Trends and Global Crop Production Since 1980 so raziskovalci preučevali pridelke štirih, za prehrano svetovnega prebivalstva najpomembnejših kultur: pšenice, riža, koruze in soje v obdobju med letoma 1980 do 2008. Primerjava temperaturnih povprečij in pridelka na globalni ravni je pokazala, da so vremenske razmere neposredno vplivale le na manjši pridelek koruze (po izračunih za 3,8%) in pšenice (za 5,5%), medtem ko pri soji in rižu sprememb niso zaznali. Kot kaže, so v mnogih državah vpliv višjih temperatur zaenkrat kompenzirali z uvedbo sodobnih kmetijskih tehnik, svoje pa je opravil tudi vpliv ogljikovega dioksida v ozračju na rast posevkov.

Pomemben zaključek študije je, da višje temperature in spremenjeni padavinski vzorci na nekaterih območjih pridelave zaenkrat še ne vplivajo na globalne količine pridelka. Manjši donos v eni regiji so doslej vedno nadomestile večje količine od drugod. Pridelek pšenice v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, ki ga je zadnja leta oklestila suša, se je na primer zmanjšal za okrog 10 odstotkov, a na razpoložljive količine pšenice na svetovnem trgu to zaenkrat ni vplivalo. Raziskovalci so vpliv podnebnih sprememb na višje cene pridelkov zaenkrat ocenili na 6 %, pri tem pa opozarjajo, da je v oceno vključen le neposredni vpliv spremenjenega podnebja, ne pa tudi posredne, politične odločitve, kot so pritisk na cene pridelkov zaradi biogoriv. Z nadaljnjim višanjem povprečnih temperatur na svetu in z izjemnimi vremenskimi pojavi se bo cenovni pritisk, po mnenju raziskovalcev, verjetno povečal.