Potem ko je dež ohladil rusko prestolnico in so njeni prebivalci končno zadihali s polnimi pljuči, na dan prihajajo pravi razlogi za ekološko katastrofo, ki je tedne dušila mesto. Hudo onesnaženje Moskovskega zraka, pojavilo se je kmalu po začetku vročinskega vala, so pripisovali predvsem neobvladljivim gozdnim požarom in razpustitvi gozdarske službe, zdaj pa se je izkazalo, da je dimna zavesa v veliki meri posledica starih okoljskih grehov.
Ko so 1918 leta avtorji sovjetskega programa elektrifikacije iskali najprimernejše gorivo za termoelekrarne v okolici prestolnice, so se odločili za šoto. Te je, za razliko od premoga, v okolici Moskve na pretek. V naslednjih desetletjih so izsušili ogromne površine šotišč, iz katerih so s ceneno kurjavo zalagali elektrarne. Šoto so v okolici Moskve kurili vse do petdesetih let, ko so v Sibiriji odkrili velika nahajališča naravnega plina. Po prehodu na novi energent nihče ni pomislil na potencialno nevarnost, ki preži iz izsušenih šotišč. Dokler države letos ni zajel vročinski val s temperaturami, ki jih v 130 letni zgodovini Ruskih meteoroloških meritev še niso zabeležili.
Požari šotišč med gasilci veljajo za poseben izziv, saj gorijo pod zemljo in jih je težko pravočasno opaziti. Za razliko od gozdnih požarov, ki se širijo z veliko hitrostjo, so počasnejši in bolj temeljiti, v njih zgori tudi do desetkrat več biomase, predvsem pa se ob gorenju šote sproščajo neprimerno večje količine dima. Najboljša obramba pred njimi, tako poznavalci, je ponovna potopitev šotišč.
Ko so 1918 leta avtorji sovjetskega programa elektrifikacije iskali najprimernejše gorivo za termoelekrarne v okolici prestolnice, so se odločili za šoto. Te je, za razliko od premoga, v okolici Moskve na pretek. V naslednjih desetletjih so izsušili ogromne površine šotišč, iz katerih so s ceneno kurjavo zalagali elektrarne. Šoto so v okolici Moskve kurili vse do petdesetih let, ko so v Sibiriji odkrili velika nahajališča naravnega plina. Po prehodu na novi energent nihče ni pomislil na potencialno nevarnost, ki preži iz izsušenih šotišč. Dokler države letos ni zajel vročinski val s temperaturami, ki jih v 130 letni zgodovini Ruskih meteoroloških meritev še niso zabeležili.
Požari šotišč med gasilci veljajo za poseben izziv, saj gorijo pod zemljo in jih je težko pravočasno opaziti. Za razliko od gozdnih požarov, ki se širijo z veliko hitrostjo, so počasnejši in bolj temeljiti, v njih zgori tudi do desetkrat več biomase, predvsem pa se ob gorenju šote sproščajo neprimerno večje količine dima. Najboljša obramba pred njimi, tako poznavalci, je ponovna potopitev šotišč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar