Magična formula

Francozi, njihove banke bi bile ob morebitnem grškem bankrotu najbolj izpostavljene, so, kot kaže, iznašli magično formulo za rešitev težav: izplačila bodo z otrok prenesle na vnuke.

Predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek potrdil, da so francoske banke z grškimi oblastmi dosegle dogovor o prostovoljnem restrukturiranju grškega dolga. Sporazum, po katerem naj bi letos zapadle grške obveznice zamenjali za nove, ki naj bi zapadle šele čez trideset let, morajo zdaj potrditi ostale finančne inštitucije, ki so Grčiji posojale denar. Če bo potrjen, bodo posojilodajalci za nove grške obveznice obračunavali obresti, kot veljajo za druge evropske države, odlog odplačila pa bo poplačan še s premijo, ki bo vezana na prihodnjo gospodarsko rast.

Če bo francoski sporazum dosežen, naj bi zasebne banke, ki so se zainvestirale z grškimi papirji, ohranile 70% obveznic, ki bi zapadle v izplačilo v obdobju 2011 do 2014, trideset odstokov obveznic pa bi bilo izplačanih v gotovini, ki jo bo zagotovil evropski mehanizem stabilnosti. Vse je seveda odvisno od tega, ali bo grški parlament ta teden potrdil petletni načrt varčevanja in strukturnih reform, s katerim si država pridobi pravico za črpanje nove tranše posojila v višini 110 milijard evrov. To je bilo dogovorjeno lani, ko se je balkanska država prvič znašla pred nerešljivo nalogo vrniti 340 milijard javnega dolga, kolikor se ga je nabralo v desetletjih nebrzdane porabe.

Grčija proti bankrotu

Kaj se zgodi, ko država ne zmore več odplačevati svojih dolgov? Grški parlament bo, po včerajšnji zaupnici prenovljeni vladi Georga Papandreoua, danes sprejel dodatne ukrepe za preprečitev bankrota.

Posojilodajalci pod taktirko Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada so dosegli, da bo za naslednje obdobje petih let sprejet nov paket varčevalnih ukrepov, ki obsega prodajo družinske srebrnine, Grčija naj bi po predalih skrivala precej premoženja, nove davke in dodatno krčenje osiromašenega proračuna. Da bi si zagotovila svežih 120 milijard evrov, je vlada pristala na prodajo energetskih podjetij v vrednosti okrog 50 milijard in dodatno krčenje proračuna za 6,5 milijarde evrov, kar je še enkrat toliko, kot v prejšnjem obdobju.

Mnogi analitiki ne verjamejo, da je država še sposobna napraviti preobrat. Dosedanji varčevalni ukrepi so državo pahnili v najhujšo recesijo zadnjih 37 let. Balkanska članica je doslej nakopičila za 340 milijard evrov javnega dolga ali 30.000 evrov na prebivalca, dolg pa presega 150 odstotkov grškega letnega kosmatega dohodka V nekaterih bonitetnih hišah že glasno omenjajo možnost bankrota in prestrukturiranja dolga, kar bi pomenilo, da bi Grčija prenehala dobivati sveža posojila.

Naslednji meseci bodo kritični. Ne gre le za ohranitev zaupanja v polnopravno članico Evropske unije, gre za stabilnost skupne valute, saj bi morebitni grški bankrot zamajal ravnotežje svetovnih finančnih trgov, ki si od bankrota Lehman Brothers še ni opomogel.

Prekuhana hrana in čiste roke

Medtem ko se lov na povzročitelja izbruha E.coli v Nemčiji nadaljuje, trenutno so med glavnimi osumljenci kumarice, ponovno pa se govori tudi o nevarnosti kalčkov, so na dan začele prihajati podrobnosti o poteku bolezni, ki begajo tako zdravnike, kot znanstvenike.

Poleg epidemiološke slike, okuženih je že skoraj 3000 ljudi, predvsem v Nemčiji, bega visoko število tistih, pri katerih se je bolezen razvila v nevarni hemolitično uremični sindrom. Včeraj je bilo obolelih 722, 30 od njih je doslej podleglo. Čeprav se število okužb ta teden umirja, pa se zdravniki zdaj soočajo z nenavadnim potekom bolezni, ki iz dosedanjih okužb z drugimi nevarnimi sevi E.coli ni bil poznan.

Najbolj presenečajo nevrološke posledice, ki so se v prejšnji izbruhih pojavljaje pri petini pacientov, zdaj pa jih ima že polovica obolelih. Ob prvih primerih okužb z novim sevom E.coli so se zdravniki ukvarjali predvsem z reševanjem življenj. Znano je bilo, da toksini napadajo predvsem ledvice, zato so paciente pred njihovo odpovedjo varovali z zamenjavo krvne plazme. Dokler je na voljo dovolj krvnih preparatov in bolnišničnih postelj, lahko delež tistih, ki bodo do konca življenja potrebovali dializo, omejujejo. Zdaj, ko je množica pacientov preživela začetni šok, pa so se pričele kazati doslej neznane nevrološke posledice obolenja: motorične motnje, izguba spomina, epileptični napadi. Zdi se, da se telo pred novim sevom, ki izloča nevarni toksin tudi v živčnem sistemu, odziva z burno avtoimunsko reakcijo.

Zdravniki so v boju proti novi bakteriji nemočni, saj pri zdravljenju ne morejo uporabiti antibiotikov, glavnega orožja proti drugim bakterijskim infekcijam. Tako zaenkrat ostaja najboljša zaščita pred novim sevom E.coli prekuhavanje hrane in temeljito umivanje rok.

E.coli: lov se nadaljuje

2300 okuženih, 660 bolnikov s hemolitično uremičnim sindromom in 23 mrtvih je trenutna bilanca največje infekcije z E.coli v moderni zgodovini. Povzročitelj bolezni, nevarni mutant dveh znanih bakterijski sevov, ki je bil identificiran v Pekinškem Genomskem Inštitutu, je zdaj odkrit, nihče pa ne ve, od kod okužba, niti kako zdraviti bolnike, pri katerih se je bakterija pričela množiti, njeni toksini pa ogrožajo ledvica in živčevje.

Kar je doslej znano, je, da med obolelimi, za razliko od običajnih infekcij z E.coli, prevladujejo ženske v starostni skupini 25 do 35 let. Glede na dejstvo, da gre za vitkejše ženske, epidemiologi krivca za izbruh bolezni iščejo predvsem v sveži zelenjavi, ki je ta skupina zaužije več od ostalih.

Poleg nemškega zdravstva, ki se šibi pod težo epidemije, primanjkuje tako dializnih kapacitet, kot krvne plazme, ki jo potrebujejo pri zdravljenju najhujših primerov, posledice čutijo predvsem pridelovalci sveže zelenjave. Med osumljenci so se doslej znašle kumare, paradižniki, kalčki in druga zelenjava, ki se uporablja za pripravo svežih solat, a po vsakem alarmu se je izkazalo, da so bili zaključki preuranjeni in lov na povzročitelja se nadaljuje.

Najvišjo ceno zaenkrat plačuje nemški trg biološko pridelane zelenjave, ki letno obrne okrog 6 milijard evrov. Samo petino bioloških pridelkov zraste na nemških njivah, ostale pripeljejo iz drugih koncev Evrope. Varnost pridelkov, ki jih ne vzgajajo s pomočjo kemičnih preparatov, pač pa zgolj s pomočjo »naravnega hlevskega gnoja«, potencialnega medija okužbe z E.coli, je zdaj postavljena pod vprašaj.

Glavni osumljenec: kalčki

Nemške oblasti, ki med glavnimi osumljenci za izbruh E.coli obravnavajo surove kumarice, paradižnike in več vrst solate, so na seznam nevarnih živil zdaj uvrstile še kalčke. Do možnega povzročitelja bolezni, za katero je doslej obolelo že 2200 ljudi in je terjala 22 življenj, je preiskovalce pripeljal neobičajni vzorec obolelih. V njem prevladujejo ženske med 20 in 50 letom, ki so pri živalskih okužbah redkeje udeležene.

Kalčki so znani kot možni prenašalci nevarne bakterije, še posebej ekološko pridelani, brez umetnih gnojil in herbicidov. Tudi v primerih, ko v njihovi pridelavi niso uporabili naravnega gnojila ali gnojevke, je po mnenju poznavalcev ta kultura zelo izpostavljena okužbam. Vzgajajo jih namreč v vlažnem okolju, pri temperaturi okrog 37 stopinj C, kar je idealno okolje tudi za razvoj E.coli.

Da kalčki lahko povzročajo infekcije E.coli, so dokazali leta 1997, ko so povzročitelja bolezni odkrili na neki farmi v Idahu. K osumljencu je ameriške preiskovalce takrat prav tako pripeljala neobičajna populacija obolelih, med katerimi so prevladovale ženske, ki kalčke uživajo veliko pogosteje od moških.

Koliko rib je dovolj rib?

Na univerzi Britanske Kolumbije so za Evropski teden rib izdelali prikaz posledic pretiranega ribolova v Severnem Atlantiku v zadnjih stotih letih. Brez komentarja.

Neznanke E.coli

Dva tisoč obolelih in devetnajst žrtev smrtonosnega seva E.coli v Evropi bega tako prebivalstvo, kot znanstvenike. V ZDA zaradi okužb s to bakterijo vsako leto zboli okrog 80.000 ljudi, a bolezen se le redko konča s smrtjo. Najobičajnejši vzrok infekcije je neposredni stik z okuženo živino. Leta 2000 so ameriške zdravstvene oblasti v Pennsylvaniji in Washingtonu obravnavale dva izbruha nevarnega seva O157:H7. Oba je povzročila živina. Pet let kasneje je za istim sevom zbolelo 63 ljudi na Floridi. Takrat se je bolezen razširila med obiskovalci živinorejskih sejmov. Neposredni stik z obolelo živino pa ni bil razlog vseh ameriških okužb. Leto pred Floridskim izbruhom se je v državi New York z E.coli okužilo 800 obiskovalcev krajevnega sejma. Izkazalo se je, da ga je povzročila onesnažena, neklorirana voda iz lokalnega vodnjaka, iz katere so pripravljali led. Onesnažena voda sicer velja za glavni vir okužb z E.coli v nerazvitih državah. Njena žrtev so najpogosteje otroci.

Kot v sedanjem primeru, so o razlogu bolezni dolgo ugibali pred petimi leti v Ameriki. Skrivnostnega izbruha, med katerim je bilo v 26 ameriških zveznih državah hospitaliziranih 200 ljudi, dolgo ni bilo mogoče pojasniti Več tednov so strokovnjaki ugibali o izvoru bakterije, dokler je končno niso odkrili v predpakirani, biološko pridelani špinači z neke Kalifornijske kmetije. Dodatno zmedo je takrat povzročila Uprava za zdravila in hrano, ki je Američane v nekem trenutku svarila pred kakršnimkoli uživanjem sveže špinače, češ da se bakterija nahaja v samih rastlinah in da ne gre zgolj za posledico pomanjkljive higiene pri pridelavi. Kasnejše ugotovitve so to trditev ovrgle. Za okužbo je bila kriva pomanjkljiva higiena, bakterija pa je izvirala iz živine s sosednje kmetije. Za posledicami špinačnega izbruha so umrli trije ljudje.

Razloga tokratne epidemije ne poznamo, vprašanje pa je, ali jo bo sploh mogoče pojasniti, saj je bila epidemiološka obravnava prvih primerov prepozna, bolezen pa se zdaj hitro širi. Iz žarišča v Hamburgu se je razširila v deset drugih evropskih držav, pojavila pa se je tudi v ZDA. Domnevnega povzročitelja, sev O104:H4 (STEC O104:H4) so doslej iskali predvsem v pripravljenih solatah, preiskave pa otežuje dejstvo, da zelenjavo za njihovo pripravo dobavljajo pridelovalci z vseh koncev Evrope. Nemške oblasti, ki so za izbruh bolezni sprva krivile španske kumarice, se zdaj izmikajo odgovornosti, oblasti v Evropi mirijo prebivalstvo z zagotavljanjem, da je nadaljnje okužbe mogoče preprečiti s pogostim umivanjem rok in temeljitim čiščenjem zelenjave, Rusi pa so se odločili za bolj radikalen ukrep in v četrtek prepovedali uvoz sveže zelenjave iz celotne Evropske Unije.