Grški vladi je včeraj vendarle uspelo prepričati finančne ministre evroobmočja, da so odobrili izplačilo šestega obroka pomoči v višini 8 milijard evrov. Novembrsko izplačilo lani dogovorjenega, 110 milijard težkega aranžmaja, v njem sodeluje tudi Slovenija, bo obubožani članici omogočil, da se vsaj do konca leta izogne bankrotu. V zameno je grški parlament z minimalno večino včeraj sprejel vrsto novih varčevalnih ukrepov, med katerimi je že dolgo obljubljeno zmanjšanje števila javnih uslužbencev za 30.000, nižanje pokojnin in pospešena odprodaja državnega premoženja.
Medtem se je na pogajalski mizi znašel nov scenariji za rešitev opešane balkanske članice, ki ponovno predvideva delni odpis dolga. Ta že presega 160% družbenega proizvoda in zaradi gospodarskega nazadovanja iz mesca v mesec narašča. Da bi dosegli vzdržno raven, ki bi Grkom omogočala, da bi sami odplačevali obresti, bi ga po mnenju trojke EU, IMF in ECB morali zmanjšati na 110%. To obenem pomeni, da bi se morali imetniki grških obveznic sprijazniti s 60% odpisom njihove vrednosti.
Pred nedeljskim srečanjem na vrhu se nadaljujejo tudi pogajanja o pretvorbi reševalnega sklada za evro ESFS, ki mora biti pripravljen na »nadzorovani bankrot Grčije«. Govori se, da pogajanja tečejo o kar sedmih različnih predlogih, kako zasnovati obrambo evra. Predlog francoskega predsednika Sarkozyja za pretvorbo v banko je zaradi nasprotovanja nemške kanclerke zdaj že zgodovina. Merklova je v Berlinu svojim parlamentarcem včeraj namreč zagotovila, da je »pot do uporabe sredstev ECB« zaprta, zato vse bolj verjeten postaja alternativni predlog, po katerem bi sklad jamčil le za del javnega dolga, do največ tretjine vrednosti, vprašanje pa ostaja, ali bodo mednarodni finančni trgi tako rešitev sprejeli. Medtem pa Grčija, založena s svežim denarjem, plava dalje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar