Vsi tisti, ki so pričakovali, da bo tokratni test evropskih bank pokazal jasnejšo sliko bančnega sektorja, so se zmotili. Rezultat, ki so ga včeraj razkrile evropske bančne oblasti, se v ničemer ne razlikuje od prejšnjih dveh, ki sta se izkazala za preveč popustljiva. Pod vprašajem ni le metodologija ocenjevanja, ta je tokrat obsegala tudi napoved poslovnih rezultatov in domnevno izpostavljenost zaradi državnih obveznic, pač pa predvsem namen takšnega, jalovega ocenjevanja.
Test vzdržljivosti je med devetdesetimi evropskimi bankami tokrat razkril le osem takih, ki dolgotrajnejše recesije ne bi preživele. Med njimi se je znašlo pet Španskih bank, dve Grški in ena Avstrijska. Pri celotni operaciji je najbolj moteče, da se na spisku ni znašla prav nobena Italijanska, Francoska ali Nemška banka, ki imajo v svojih portfeljih precej državnih obveznic.
Tudi ugotovitev, da je na finančnem trgu poleg osmih bolnikov dejavnih tudi šestnajst takih, ki so 5 odstotnemu pogoju kapitalske ustreznosti zadostile le za las, med njimi se je znašla tudi slovenska, nima prave teže. Kdo bi namreč verjel oceni, po kateri bi že z 2,5 milijarde svežega kapitala ozdravili evropski bančni sektor in ga pripravili na dolgotrajnejšo recesijo? Poznavalci omenjajo najmanj desetkrat večjo številko.
Dejstvo, da prejšnji stresni test ni izpostavil niti ene irske banke, ki so nekaj mesecev zatem pogoltnile na desetine milijard davkoplačevalskega denarja, pa o evropskem testiranju bank pove vse.
Ni komentarjev:
Objavite komentar