Najtoplejši marec vseh časov napoveduje rekordno leto

Najbolj črnoglede napovedi se uresničujejo. Zemlja se vedno bolj segreva in vse kaže, da se bo trend višanja temperatur le še nadaljeval. Ameriška uprava za ozračje in oceane je sporočila, da je bil letošnji marec najtoplejši v 137 letni zgodovini meritev in postal obenem enajsti zaporedni mesec rekordno visokih temperatur. 

Marca so bile temperature po svetu v poprečju za 1,22 Celzijeve stopinje višje od povprečja 20. stoletja. Da je segrevanje vse bolj skrb vzbujajoče, pove tudi podatek, da se je marčevska temperatura tokrat povzpela za največ v 1653 mesecih, za katere vremenoslovci razpolagajo s podatki. Če k temu dodamo še, da je bilo lansko leto najtoplejše doslej, s prvega mesta pa je izrinilo predlansko, postaja vse bolj očitno, da bo letošnje še toplejše in da segrevanja ozračja ne morejo več zaustaviti niti mednarodne konvencije.

Monarhi se vračajo

Najbolj znameniti metulji na svetu, monarhi, ki vsako leto prepotujejo osupljivo razdaljo med Kanado in Mehiko, so spet pri moči. Po letih slabih sezon, zaradi izjemnih vremenskih pojavov in krčenja naravnega okolja, je zdaj v njihovem zimskem habitatu v mehiških gozdovih spet opaziti večje število oranžno črnih metuljev. 

V preteklih letih so raziskovalci že bili plat zvona zaradi krčenja gozdov, kjer monarhi prezimujejo, ti se namreč vsako jesen odpravijo iz Kanade na tisoče kilometrov dolgo pot proti jugu, a zdaj so obeti za letošnjo vrnitev na sever več kot optimistični. Če so njihovo pomladno populacijo pred dvema letoma ocenili le še na okrog 35 milijonov, letos ocenjujejo, da se jih bo proti Kanadi odpravilo kar 140 milijonov.

Recikliranje se ne splača več

Najsi je zavest o recikliranju še tako visoka, nizke cene nafte na svetovnem trgu industriji predelave odpadkov grozijo s potopom. Potem ko se je vrednost sodčka nafte z lanskih 50 dolarjev skoraj prepolovila, je za izdelovalce plastičnih izdelkov postala uporaba sekundarnih surovin predraga. Ker nafta predstavlja v končnem produktu približno petino stroškov, so zdaj zaradi nižjih cen naftne surovine ugodnejše od recikliranih. Dodatne težave na trgu povzroča tudi ohlajanje kitajskega gospodarstva, ki zaradi vse manjše industrijske proizvodnje potrebuje vedno manj surovin.

V Britaniji, kjer je v industriji predelave odpadne plastike zaposlenih 70.000 delavcev, že ocenjujejo, da jih lahko večina kmalu izgubi delo, reciklažne obrate pa bo, zaradi nekonkurenčnosti, verjetno treba zapreti.

FAO laže o ribah

Organizacija združenih narodov za hrano FAO, ki že leta poroča o ulovu rib, trdi, da je uspelo ribičem največ naloviti leta 1996, ko so iz morij po svetu potegnili 86 milijonov ton rib, od takrat pa naj bi ulov upadal. Nove ugotovitve raziskovalcev z Univerze British Columbia, ki sta podatke zbrala pri različnih neodvisnih institucijah po svetu pa kažejo, da podatki FAO niso resnični in da je letna kvota nalovljenih rib precej večja.

Raziskovalca sta na podlagi zbranih podatkov izračunala, da so v letih, ko je bil ulov na vrhuncu, iz morja verjetno potegnili 130 milijonov ton rib, kar je skoraj polovico več, kot so mislili doslej. V povprečju vsako leto zdaj res ulovijo manj rib, a za leto 2010 ocena raziskovalcev kaže ulov 109 milijonov, medtem ko je FAO poročal zgolj o 77 milijonih. Analiza je še pokazala, da so mnoge države v zadnjih šestih desetletjih, odkar FAO zbira podatke, pogosto posredovale neresnične številke, verjetno v želji, da bi prikrile dejanski ulov in se s tem izognile vedno odločnejšim zahtevam po trajnostnem gospodarjenju s tem pomembnim virom beljakovin v naši prehrani.

El Niño ali Srečno Novo Leto

Božič v Angliji, kot tudi drugje po Evropi, ni bil bel, dele Britanije pa so zalile poplavne vode. Vremenske razmere na planetu postajajo vse bolj zapletene. Včeraj na primer se je na Severnem tečaju temperatura povzpela nad ničlo, to je kar petdeset stopinj več, kot je običajno za ta letni čas. Koliko je krivec za tovrstne pojave El Niño, koliko pa jih je pripisati segrevanju ozračja, ostaja za zdaj nepojasnjeno.

Tople vode Tihega oceana zaradi katerih nastane El Niño, so letošnjega okronale za tretjega najmočnejšega, odkar razmere na Zemlji spremljamo s sateliti. Oblici neobdelanih podatkov navkljub je že jasno, da se bo leto 2015 v zgodovino ponovno zapisalo kot najtoplejše doslej in bo po najvišji povprečni zemeljski temperaturi posekalo lansko. Ob vsej kopici dobro plačanih raziskovalcev pa je še vedno težko pojasniti, koliko je k novemu rekordu prispevalo segrevanje zemeljskega ozračja, koliko pa je kriv El Niño. Neizpodbitno ostaja zgolj dejstvo, da kar 13 od 14 najbolj vročih let beležimo v zadnjih stotih letih in da sta površini Atlantika in Pacifika zdaj segreti, kot še nikoli doslej, tople in vlažne zračne mase pa vse bolj pogosto zaidejo na celine. Nad kopnim pa začnejo povzročati kaos v obliki hudega deževja, poplav, viharjev in tornadov.

Skozi zgodovino je mogoče opazovati, kako je El Niño sprožal migracije in spodbujal politične spremembe ter izzival nemire in revolucije. Ker se pametni učijo iz zgodovine, neumni pa jo ponavljajo, bi si morali ob trenutnem podnebnem dogajanju, vsi skupaj zaželeti veliko sreče in pameti v letu 2016.

Bel Božič v Britaniji

Kljub temu, da so dolgoročne vremenske napovedi precej nezanesljive, pa se v Britaniji ta mesec vrstijo napovedi o letošnjem belem Božiču.

Dolgotrajno zmrzal s snegom in ledom na otoku, ki nizkih temperatur sicer ni najbolj navajen, vremenoslovci napovedujejo zaradi tanjšanja ledenega pokrova na Grenlandiji in zaustavljanja celinskega toka. Ta ob vzhodno Atlantsko obalo navadno prinaša tople vodne mase iz Mehiškega zaliva in Karibov, ki nato potujejo na sever, proti Norveški. Taljenje Grendlanskih ledenikov naj bi vodo v Atlantiku letos spustilo do najnižjih temperatur v zadnjih osemdesetih letih, kolikor izvajajo meritve, zaradi tega pa naj bi bil počasnejši in hladnejši tudi celinski tok.

Prvi mrzli val utegne Škotsko in severno Anglijo zajeti že ta vikend, ko napovedujejo tudi prve snežne padavine in orkanski veter. Bele zime pa se že veselijo tamkajšnji prodajalci zimskih oblačil.

Parizu bodo zavladali pešci

Ta vikend se bodo prislovično hrupni Pariški bulvarji ovili v tišino. Na prvi Dan brez avtomobila bo promet v središču francoske prestolnice zastal za sedem ur, če bodo Parižani domislico sprejeli, naj bi bilo središče mesta vsako nedeljo brez vozil. 

Od enajste dopoldne do šeste popoldne se bo mogoče sprehoditi ali prosto kolesariti od Slavoloka zmage do Trga de la Bastille, velemestnim ulicam okrog znamenitosti, kot sta na primer Notrdamska katedrala ali Eifflov stolp, pa bodo zavladali pešci. Županja Anne Hidalgo, ki je bila lani izvoljena tudi zaradi obljube, da bo uredila mestni promet, je prepričana, da bodo Parižani domislico dobro sprejeli in jo vzeli za svojo. 

Za velemesto, ki se sicer duši v prometu, bodo nedeljske ulične zapore precejšen izziv. Promet bo sicer dovoljen za avtobuse in taksije ter stanovalce ožjega središča, a hitrost vozil bo ostala omejena na polžjih 30 kilometrov na uro.