Ej stari...

Meso, ki to ni

2012-01-23T09:16:00.000+01:00

Ste se kdaj vprašali, kako proizvajalcem hrane uspe narediti izdelke vedno enakega okusa? Na tem mestu ljubiteljem poltrajnih mesnih izdelkov priporočam, da branje raje končajo, saj se utegne zgoditi, da jim tovrstne umetnine sodobne prehranske tehnologije nikoli več ne bodo šle v slast.

Za ostale pa bežen pregled postopka, ki proizvajalcem omogoča pripravo mesnih izdelkov uniformnega okusa. Postopek izdelave piščančjih hrenovk ali salam, ki jih še posebej cenijo otroci, se začne, ko meso in druge mehke dele piščancev, vključno s kožo, hrustancem in podobnimi primesmi, ločijo od kosti. To opravijo pod visokim pritiskom, tako da se trdi deli obdržijo na situ, mehke dele, ki so se izmuznili skozi, pa zmeljejo v nekakšno rožnato maso. Ker v tovrstnih obratih kar mrgoli bakterij, morajo maso pred nadaljnjo uporabo razkužiti, za kar uporabijo smrdečo raztopino dušikovega hidroksida. Ker ta močno spremeni okus, ga masi povrnejo tako, da ji dodajo ojačevalce okusov, to so znameniti E-ji, za lepšo barvo barvila, še več E-jev, za primerno teksturo pa še polnila. Zdaj je masa pripravljena za polnjenje. Potisnejo jo v sintetični ovoj in voilà, slastna klobasa je na mizi.

P.S. Mnogi verjamejo, da iz tovrstne mase, postopek se strokovno imenuje mehansko izkoščeno meso (mechanically separated meat), izdelujejo tudi znamenite nagce verige restavracij s hitro prehrano, a to že dlje časa ni res. Od leta 2003 jih izdelujejo izključno iz piščančjega belega mesa. Zakaj? Slika pove vse.

Ali debelost povzročajo antibiotiki?

2012-01-03T09:06:00.000+01:00

Na spisku možnih povzročiteljev povečane telesne teže so se zdaj, poleg genov in vplivov iz okolja znašli tudi antibiotiki. Njihova razširjenost, predvsem pa nekritična uporaba, po mnenju nekaterih raziskovalcev povzroča epidemijo debelosti, ki se v zadnjih letih širi po svetu.

Znanstveniki so postali pozorni na dejstvo, da naraščanje povprečne telesne teže sovpada z večjo porabo antibiotikov na prebivalca. Ne gre zgolj za zdravila, ki jih predpisujejo zdravniki, pač pa tudi za antibiotike, ki jih dodajajo živinski krmi v želji za večjim zaslužkom. Pri industrijski pridelavi mesa že desetletja izkoriščajo, da se živali redijo hitreje, če jim v krmo dodajajo manjše količine antibiotikov. Ti naj bi bili za ljudi sicer neškodljivi, lahko pa, da imajo enak učinek. Podatki namreč potrjujejo, da bolj, ko se industrijska prireja mesa širi po svetu, hitreje narašča tudi telesna teža prebivalstva.

Raziskovalci zdaj ugotavljajo, ali se je, domnevno prav zaradi pogostejšega vnosa antibiotikov, pričela spreminjati mikroflora našega prebavnega sistema. Če je to res, bi tovrstne spremembe lahko vodile do vse pogostejšega razvoja bolezni presnove, bolezensko povečane telesne teže in diabetesa.

Cola Tax

2011-12-31T18:41:00.002+01:00

Manj kot štiri mesece po uvedbi »debelega davka« na Madžarskem, bodo dajatev na sladkane pijače začeli pobirati tudi v Franciji. Z jutrišnjim dnem stopa v veljavo poseben davek v višini enega centa za pločevinko ali stekleničko sladkane pijače.

Cola Tax je le del ukrepov, s katerimi skušajo francoske oblasti zapolniti vrzel v proračunu drugega največjega gospodarstva evroobmočja. Dajatvi, ki bo po prvih izračunih državni blagajni zagotovila svežih 120 milijonov evrov, bodo sledile višje trošarine tudi za druge razvade. Tako se bodo v Franciji kmalu zvišale cene tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač. Vsa samo zato, da bi državljani živeli bolj zdravo.

Električna prihodnost je negotova

2011-12-19T11:17:00.000+01:00

Kljub vnemi proizvajalcev, ki so avtomobilske salone zadnja leta preplavili z električnimi vozili, njihova prihodnost ostaja negotova. Da bi se študije prelevile v učinkovita vozila, bo morala industrija rešiti še vrsto tehnoloških izzivov.

Prva težava električnih avtomobilov ostaja njihova omejena uporabnost. Vodilni proizvajalci trgu še niso ponudili vozila z dosegom, ki bi vsaj malo spominjal na bencinske motorje. Sodobni električni avtomobili po osemurnem polnjenju akumulatorjev ne zmorejo prevoziti niti 200 kilometrov.

Drug problem ostaja način pridobivanja električne energije. V svetu, kjer poglavitni vir elektrike ostaja premog, se onesnaževanje s konca izpušne cevi zgolj seli na dimnike termoelektrarn. Poleg tega je onesnaženje električnih avtomobilov večje tudi zaradi izgub pri prenosu energije od elektrarne do polnilnega mesta. To dejstvo zagovorniki elektrike najraje spregledajo.

Trd oreh predstavljajo tudi baterije. Za najbolj razširjeni tip akumulatorjev je potreben Litij, ki pa je zelo neenakomerno razporejen po zemeljski skorji. Več kot polovico svetovnih zalog, ki bi sicer zadoščale za opremo 4,8 milijard električnih vozil, je v eni najrevnejših držav Južne Amerike, Boliviji. Kaj to pomeni, si je težko predstavljati. Zamislimo si lahko le, kakšen bi bil danes svet, če bi bile vse zaloge nafte skoncentrirane v Saudski Arabiji.

Ne nazadnje, po nekajletni uporabi je potrebno akumulatorje zamenjati, kam z njimi, ostaja uganka. Privrženci elektrike zagovarjajo recikliranje, ki pa je kar petkrat dražje. Ob cenah električnih vozil, ki segajo krepko prek 30.000 evrov, bo potrebno na razumno alternativo še čakati.

Svetlobno onesnaževanje

2011-12-15T12:25:00.001+01:00

Svetlobno onesnaževanje kot ga je posnel David Parker.

Odrekanje ne ščiti

2011-12-12T18:01:00.005+01:00

Materam med nosečnostjo in dojenjem pogosto odsvetujejo uživanje alergenih živil. Teorija, po kateri naj bi z odrekanjem različnim vrstam hrane zmanjšali tveganje za razvoj alergij pa je zdaj postavljena pod vprašaj. Po doslej veljavni doktrini naj bi dojenje trajalo pol leta, nato pa naj bi se začelo z uvajanjem drugih vrst hrane. Uživanje najbolj tveganih živil, na primer arašidov, jagod ali morskih sadežev povsem odsvetujejo najmanj do otrokovega tretjega leta. Kasneje, ko naj bi s tveganimi živili prišli v stik, bolj naj bi bili pred njimi zaščiteni.

Raziskave na Londonskem King's College-u, Cambridgu in na Univerzi Duke v Severni Karolini, kažejo nasprotno. Raziskovalci, ki so zadnja leta spremljali razvoj več kot šeststo otrok, so ugotovili nasprotno: prej, ko so bili otroci izpostavljeni tveganim živilom, manjša je bila možnost za pojav alergij. Pri tistih, pri katerih so arašide uživale matere že med dojenjem, so se alergijske reakcije razvile najredkeje. Vse kaže, da so otroci najbolj učinkovito zaščiteni pred alergijami, če s tveganimi živili pridejo v stik že pred rojstvom.

Kralj strupov v sokovih

2011-12-03T11:15:00.001+01:00

Dr Oz, voditelj ene od bolj gledanih televizijskih oddaj, je pred meseci ameriško javnost presenetil z objavo podatkov o škodljivi vsebnosti arzena v sadnih sokovih. Arzen, kemični element, ki je v zgodovini marsikaterega vladarja spravil na oni svet in si s tem prislužil ime Strup kraljev, velja za izjemno toksično snov, ki je lahko usodna že v majhnih odmerkih.

Zdaj so testi pokazali, da nekateri ameriški sadni sokovi, ki so doslej veljali za zdravo živilo, vsebujejo zaskrbljujoče visoke vsebnosti tega strupa. Kar tretjina testiranih jabolčnih sokov je vsebovala več arzena, kot ga dovoljujejo predpisi za pitno vodo. Ker mejna vsebnost za sokove ni predpisana, proizvajalci pa niso zavezani k ustreznim analizam, je stanje verjetno še veliko slabše. Vsebnost arzena v živilih so doslej redno preverjali predvsem pri morski hrani, ki je veljala za najbolj pogost vir kontaminacije.

Nove ugotovitve, ki so sledile Dr Ozovemu svarilu, kažejo povsem drugačno sliko. Sadni sokovi zaradi svoje priljubljenosti predstavljajo pomemben vir vnosa arzena v telo, še zlasti pri otrocih. Zadnje ameriške analize namreč kažejo, da skoraj desetina sadnih sokov vsebuje nevarne količine tega strupa v neorganski obliki, kar ima lahko resne zdravstvene posledice, saj je močno kancerogen.

Vsa življenja pumic

2011-11-22T08:33:00.000+01:00

Med gospodarsko krizo je modne izdelke vse težje prodati, zato izdelovalci posegajo po najrazličnejših prodajnih trikih. Zadnja domislica so športni copati, ki bi po izrabi zaživeli novo življenje – na vrtu.

Potem ko so lani pri izdelovalcu športne opreme Puma sprejeli petletni načrt trajnostnega gospodarjenja in kartonske škatle za čevlje nadomestili z uporabnimi vrečkami ter zmanjšali porabo papirja za 65%, zdaj načrtujejo izdelavo pumic, ki bi imele dve življenji. Po prvi različici bi izrabljene copate vrnili v proizvodnjo, kjer bi jih ponovno uporabili kot surovino, po drugi pa bi izdelke začeli izdelovati iz razgradljivih materialov, tako da bi jih bilo mogoče brez škode odvreči na kompost.

Kakorkol, na kompostu ali v novih podplatih, najbolj okolju prijazna strategija ostaja kupovati manj.

Eksternalije

2011-11-21T11:49:00.000+01:00

Center za raziskovalno novinarstvo (Center for Investigative Reporting) tako vidi zunanje stroške uporabe naftnih goriv v Ameriki. Je pri nas kaj drugače?

Bilo mi je v veselje...

2011-11-20T16:42:00.001+01:00

Dragi bralci,

Po petih letih prijetnega druženja z vami na blogu Ej stari, je napočil čas sprememb. Odslej me lahko spremljate tudi na Drugem svetu.

ostajam vaš Lorax

Grešniki bodo plačevali več

2011-11-18T10:44:00.001+01:00

Gospodarska kriza in naraščajoči stroški spreminjajo ameriški odnos do zdravstvenega zavarovanja. Če so v preteklosti tamkajšnja podjetja zaposlene zgolj spodbujale k opustitvi nezdravih razvad, bodo grešnike po novem udarila po žepu.

Programe za opuščanje kajenja ali hujšanje, ki so jih zaposlenim doslej brezplačno zagotavljali večji delodajalci na drugi strani Atlantika, bodo nadomestile višje premije. Med glavnimi krivci so gospodarske razmere, saj ameriška podjetja najemajo vse manj mladih, delovna sila se stara, s tem pa naraščajo tudi stroški za njihovo zdravstveno zavarovanje. Podatki kažejo, da so se stroški zavarovanja ameriške družine, ki jih krije delodajalec, v zadnjih petih letih povišali za tretjino in dosegli 15.000 ameriških dolarjev (11.100 evrov) na zaposlenega.

Wal-Mart, eden od večjih delodajalcev je že najavil, da bo v prihodnjem letu kadilcem začel obračunavati višje premije, obenem pa bo ukinil brezplačne programe za odvajanje kajenja, češ da niso dali rezultatov. Podjetje, ki skrbi za zavarovanje milijona svojih zaposlenih in njihovih družinskih članov, višje račune opravičuje s podatki zdravstvenih zavarovalnic, ki kažejo, da kadilci porabijo za četrtino več zdravstvenih storitev.

Otok v zelenem?

2011-11-14T16:52:00.005+01:00

Medtem ko nemška kanclerka razmere na stari celini danes ocenjuje kot »najtežje po drugi svetovni vojni«, Grki in Italijani pa si mrzlično prizadevajo za oblikovanje vlade, ki bi jih rešila pred bankrotom, se zdi, da je vsaj ena oslabela država evroobmočja na pravi poti.

Optimistične napovedi gospodarskih gibanj na Irskem, tamkajšnji bančni sistem je leta 2008 domala razpadel in ga je rešilo zgolj podržavljanje bank, se kot kaže uresničujejo. Gospodarstvo keltskega tigra, ki je v prvem četrtletju zabeležilo 1,9% rast, je dober rezultat z 1,6% ponovilo tudi v drugem četrtletju. Glede na britansko povprečje in rezultat evroobmočja, v drugem četrtletju sta s pičlimi 0,2% oba stagnirala, je uspeh toliko večji.

Kako je Dublinu to uspelo? Letošnja Irska rast je posledica povečanega izvoza, za osupljivih 23,9%, saj domača poraba še zmeraj upada, nepremičninski trg pa tudi ne kaže znakov oživljanja. Svetle zvezde Irskega gospodarstva ostajajo predvsem podjetja iz informacijskega sektorja. Cisco, Intel, Microsoft, v zadnjem času tudi Google in Facebook. To je le nekaj zvenečih imen, ki so jih na zeleni otok privabile nižje davčne stopnje in druge ugodnosti za tuje investitorje.

Za razliko od Portugalcev in Grkov, ki zaradi krčenja gospodarstva vedno bolj omahujejo pod dolžniškim bremenom in beležijo beg kapitala, je Irska v drugem četrtletju letošnjega leta prejela kar za šest milijard evrov neposrednih tujih investicij. Zmerni optimizem ni ostal neopažen. Irce so zaradi dobrih gospodarskih rezultatov nagradili celo finančni trgi. Donos na desetletne obveznice se je v zadnjih mesecih z vrtoglavih 14% spustil na še zmeraj nevzdržnih 8,7% a zdi se, da bo otok v prihodnosti ponovno zelen.

Na vrsti je Slovenija

2011-11-11T21:12:00.000+01:00

Današnja rast donosnosti desetletnih obveznic Republike Slovenije prek magične meje 7% kaže, da je prišel čas obračuna. Čeprav bi strmo rast stroškov zadolževanja mnogi radi pripisali propadli pokojninski reformi, je prave razloge treba iskati drugje. Nezaupanje finančnih trgov v fiskalno stabilnost Slovenije je bolj posledica neobrzdane rasti javnega dolga, kot pa neizvedenih strukturnih reform.

V letih gospodarske rasti je Slovenija na finančnih trgih brez težav zbrala za poldrugo milijardo evrov na leto. Ob izbruhu krize se je ta znesek potrojil in še po dveh letih brez omembe vredne gospodarske rasti smo se, namesto da bi zmanjšali tekoči primanjkljaj, ponovno zadolžili - za tri milijarde. Samo obresti nam bodo letos pobrale okroglo milijardo. Finančnim investitorjem je, ob ponovni grožnji gospodarskega zastoja očitno jasno, da Slovenija svojih financ kmalu ne bo zmogla obvladovati sama. Sedemodstotni pribitek pomeni, da se pridružuje skupini omaganih članic evroobmočja, a to nujno še ne pomeni, da bo sledila Grškem scenariju, ki se lahko v skrajnem primeru konča z izgonom iz evroobmočja.

Še je čas, da se katastrofi izognemo, kot je to uspelo Latviji. Mnogi bodo nad primerjavo verjetno vihali nos a bivša sovjetska republika z 2,2 milijoni prebivalcev je v marsičem podobna Sloveniji. Njeno odprto gospodarstvo, 55% je izvozno usmerjenega, je leta 2009 zabeležilo največji padec v Evropski uniji, saj se je skrčilo za 18 odstotkov. Država se je morala zateči pod okrilje IMF in EU, da si je zagotovila 7,5 milijard evrov svežih sredstev. A rešitev ni prišla poceni. Latvija je na vseh področjih zategnila pas. Plače so se leta 2009 znižale za 7%, naslednje leto pa za dodatnih 8%. V najbolj kritičnih letih je vladi z zmanjšanjem števila javnih uslužbencev, znižanjem plač in dvigom davkov uspelo primanjkljaj zmanjšati za dve milijardi evrov. Letos se je krivulja obrnila navzgor. V drugem letošnjem kvartalu je Latvija zabeležila 5,6 odstotno rast gospodarstva, brezposelnost pa se je z 20,5% znižala na 16,2%.

Kako je Latvijcem to uspelo? Mnogi opozarjajo, da so se baltiške države šele pred dvema desetletjema izvile iz primeža Sovjetske zveze, zaradi česar so ljudje bolj potrpežljivi in cenijo dosežke samostojnosti. Drugi opozarjajo na vpliv skandinavske kulture in poudarjajo, da se za razliko od Grkov, Latvijci ob uvedbi varčevalnih ukrepov niso podali na ulice. Resnica je nekje vmes, čeprav je bil verjetno ključnega pomena dogovor vseh strank, ki so, kljub predčasnim volitvam v septembru, enotno podprle program gospodarske stabilizacije in se izognile grški tragediji. Se ji bomo znali tudi v Sloveniji?

Hitrosti Evrope

2011-11-10T19:22:00.001+01:00

Iz Berlina je, kljub dobrim rezultatom, ki jih letos beleži nemško gospodarstvo, vse pogosteje slišati nezadovoljstvo nad neučinkovitim odločanjem v uniji. Zdaj, ko se je zahtevam za spremembo evropske pogodbe pridružil tudi Pariz, so vse oči uprte v vodilna državnika evroobmočja. Merklova je ta teden jasno povedala, da je »korenito reformo potrebno izpeljati hitro, kajti svet izgublja potrpljenje« in se s Sarkozyjem znašla na istem bregu, medtem ko se na drugi strani krepi skupina manjših, tako imenovanih obrobnih članic unije, ki se hitrim spremembam evropske pogodbe vedno bolj krčevito upirajo.

Po predlogu, ki prihaja iz evropskih metropol, bo unija slej ko prej razdeljena na dva dela, na osrednji, v katerem bodo ostale gospodarsko močnejše članice, ki bodo poenotile svoje davčne in fiskalne politike in zadržale evro, ter ohlapnejše povezano obrobje. Na obrobju naj bi pristale države, ki zaradi slabega gospodarskega položaja ne bodo zmogle tesnejšega povezovanja. V tej skupini bi bile predvsem države z nacionalnimi valutami in tiste, ki bi evroobmočje morale zapustiti. Med kandidati za obrobni status se v omenjajo oslabele članice, kot sta Grčija ali Portugalska, pa celo Finska in Slovaška, slednji ne toliko zaradi gospodarske slike, pač pa bolj zaradi nasprotovanja reševalnim poskusom skupne valute.

Morebitna izključitev države članice iz evroobmočja, veljavna evropska pogodba te možnosti ne predvideva, ki je doslej veljala za tabu, ta teden postaja realnost. K temu nista pripomogla zgolj grška tragedija in italijanska opereta, pač pa predvsem vse bolj zaostrene razmere v svetovnem gospodarstvu.

Opereta po italijansko

2011-11-09T15:23:00.002+01:00

Tisti, ki so zadnje dni verjeli, da se bodo težave naše zahodne sosede razrešile z Berlusconijevim odstopom, so se ušteli. Čeprav bi si Il Cavaliere zaradi svojega eratičnega obnašanja zlahka prislužil vlogo grešnega kozla v kakšni italijanski opereti, njegov odhod državi očitno ne prinaša olajšanja.

Kljub temu, da je premier predsedniku Napolitanu včeraj ponudil odstop in obljubil, da na naslednjih volitvah, ki bodo verjetno februarja prihodnje leto, ne bo več kandidiral, Italija komaj še lovi sapo. Stroški njenega zadolževanja, ki so že prejšnji teden presegli kritično mejo sedmih odstotkov, zaradi tako visokih obresti sta pokleknili tako Irska, kot Portugalska, tudi po objavi Berlusconijevega odhoda niso padli. To pomeni, da nihče od investitorjev ne verjame v fiskalno stabilizacijo tretjega največjega gospodarstva evroobmočja. Razmere so v resnici še bolj dramatične, saj si bo morala Italija prihodnje leto zaradi poplačil zapadlih obveznosti sposoditi svežih 300 milijard evrov, kar je toliko, kolikor trenutno znaša celoten Grški dolg.

Državne obveznice, na desetletne tudi danes obračunavajo 7,4% pribitka, največ odkar je država vstopila v evroobmočje, kažejo da je Grčijo in njeno farso z iskanjem novega voditelja zdaj prehitela Italija, ki prevzema osrednje mesto v krizi skupne evropske valute. Tudi borze so ponovno v rdečem. Evropski tečaji, ki so danes v povprečju nižji za 2%, ne obetajo nič dobrega.

Motnje za mizo

2011-11-08T20:48:00.000+01:00

Vsak od nas ima bolj ali manj priljubljene jedi. Odkar jedilnikov ne določajo več pridelki na domači njivi, pač pa predvsem ponudba supermarketov, lahko sami odločamo o tem, kaj bomo jedli in kako bodo živila pridelana. Prosta izbira pa prinaša tudi nove izzive, saj omogoča bolj ali manj zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ameriški strokovnjaki so v zadnjih letih opazili pojav dveh novih oblik prehranskih motenj: izbirčnost in ortoreksijo.

Izbirčneži v veliki meri sledijo otročjim prehranskim navadam. Njihov izbor je strogo omejen na majhno število jedi, na primer zgolj na testenine, ocvrt krompirček ali pice. Nekateri sklepajo, da so take prehranske navade posledica težav pri odraščanju, drugi jih obravnavajo kot obliko psihične motnje, tretji pa verjamejo, da gre za ljudi, ki imajo tako izrazit čut okušanja, da jih raznoliki jedilniki motijo in se zato zatekajo v monotono prehrano neizrazitih barv in okusov.

Za razliko od izbirčnežev ortoreksike (lat. tisti, ki se pravilno hrani) označuje obsesija z zdravo prehrano. Navadno uživajo zgolj biološko pridelana živila, brez kakršnihkoli dodatkov, pogosto pa iz prehrane povsem izločijo tudi kofein, alkohol, sladkor, sol in začimbe, mnogi celo pšenico ali mlečne izdelke. V bolj ekstremnih oblikah se ortoreksiki zatekajo izključno k surovi hrani ali uživanju nekaterih prehranskih skupin ali pa skušajo živila v celoti pridelati sami.

Čeprav sta izbirčnost in ortoreksija manj nevarni od drugih motenj hranjenja, pa lahko prav tako vplivata na posameznikovo zdravje. Bolj, ko je izbor živil omejen, večja je verjetnost, da se pri ljudeh pojavijo posledice neuravnotežene prehrane, pomanjkanje določenih vitaminov ali mineralov ali pa motnje absorbcije. V izjemnih primerih ortoreksija ali pretirana izbirčnost vodita do anoreksije. Poleg fizioloških posledic imata obe motnji tudi svojo družbeno dimenzijo. Mnogi izbirčneži ali ortoreksiki se izogibajo skupnim obrokom s sodelavci ali prijatelji, saj se bojijo zavračanja ali norčevanja iz njihovih prehranskih navad.

Frankfurtska skupina ali kdo vlada Evropi

2011-11-08T17:46:00.001+01:00

Začelo se je veselo, na poslovilni zabavi v čast Jean-Claudu Tricheju. Odhajajočemu predsedniku Evropske centralne banke (ECB) so prišli v Frankfurt nazdravit vsi, ki v politiki kaj pomenijo, tudi tisti, ki se z njegovimi ukrepi niso vedno strinjali. Na vrhuncu dolžniške krize je Trichet namreč odobril nakupe vrednostnih papirjev opešanih članic, čeprav evropski sporazumi ECB to izrecno prepovedujejo. Ko se je razvedelo, da bo v Frankfurt priletel sam francoski predsednik, Sarkozyjeva žena naj bi tisti večer rodila prvorojenko, je postalo jasno, da razmere postajajo resne.

V noči na 20. oktober naj bi ob robu banketa nastala Frankfurtska skupina, ozek krog najvplivnejših evropskih politikov z nalogo, da rešijo evropsko valuto. Voditelja največjih evro gospodarstev, Angela Merkel in Nicolas Sarkozy, Emanuel Barroso, ki načeluje Evropski komisiji. Jean-Claude Junckers, predsedujoči evroobmočja in predstavniki ECB ter Mednarodnega denarnega sklada, ki ga vodi Christine Lagarde, so začeli iskati kompromis med fiskalno disciplino severne Evrope in brezbrižnim hedonizmom juga, ki ga najbolje uteleša italijanski premier Berlusconi, voditelj edine velike ustanovne članice Evropskih skupnosti, ki v skupino ni bil povabljen.

Dobra dva tedna po prvem neformalnem srečanju in številnih sestankih, samo na vrhu G20 v Cannesu naj bi se skupina sestala štirikrat, je izkupiček pičel, razmere pa se iz dneva v dan bolj dramatične. Grki nadaljujejo z »bizantinsko notranjo politiko«, evropske banke bijejo plat zvona, Berlusconi pa brez večine v parlamentu vlada državi, ki velja za novo domino evroobmočja. V tolažbo nam tako ostaja le zaveza Frankfurtske skupine, ki je konec oktobra obljubila sprejem »celovitega svežnja dodatnih ukrepov, v dokaz, da bo za rešitev sedanjih težav storjeno vse, kar bo potrebno.«

So grško opereto zrežirali Američani?

2011-11-04T11:33:00.006+01:00

Zdaj ko je grški referendum odpovedan in se omahujoči balkanski državi obeta vlada narodne enotnosti, se ponovno odpira vprašanje, koliko so v destabilizacijo skupne evropske valute vpleteni Američani. Ne gre zgolj za dejstvo, da se je odhajajoči grški premier Georgios A. Papandreou rodil v Minnesoti, pod imenom George Jeffrey, da je njegova mati Američanka in da je večino svojega življenja prebil v tujini.

Američani z Evropo tekmujejo za prosta sredstva vlagateljev hitro razvijajočih se ekonomij. Le tako lahko vzdržujejo svoj visok javni dolg in ohranjajo vrednost dolarja, v tej tekmi pa jim je oslabljena Evropa vsekakor v pomoč.

Prve govorice o Ameriški vpletenosti so se pojavile ob veliki vnemi kreditnih agencij pri ocenjevanju evropskih držav. Vse tri vodilne svetovne agencije, mimogrede, registrirane so v ZDA, so denimo spregledale propad Enrona, WorldComa in Lehman Brothers, od začetka svetovne gospodarske krize pa so nadvse dejavne v Evropi. Slabšanje kreditnih ocen je imelo neposredni vpliv na zadolževanje Irske, Portugalske, v zadnjem času pa kroji tudi zadolževanje Italije, Španije in celo Francije.

Vsekakor ni naključje, da zdaj, ko Evropa omaguje pod dolgom opešanih članic evroobmočja, ameriške obveznice cvetijo, kljub temu, da se je pred meseci znižala tudi kreditna sposobnost ZDA. V mednarodni politiki štejejo tudi malenkosti in mogoče gre zgolj za naključje, a gostitelja srečanja Sarkozyja je ob prihodu v Cannes Kitajski predsednik Hu Jintao pustil čakati.

Če Grčija bankrotira zdaj…

2011-11-03T17:45:00.001+01:00

Po včerajšnjih pogovorih z Angelo Merkel in Nicolasom Sarkozyjem je Papandreou danes glede napovedanega referenduma o nadzorovanem stečaju Grčije spravljivejši. Medtem ko so se pred petkovim glasovanjem o zaupnici pojavile resne razpoke v njegovi socialistični vladi, je premier izrazil pripravljenost, da se, ob sporazumu z opozicijo, referendumu odpove.

Kaj vse je Papandreou v zadnjih urah slišal od evropskih voditeljev, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, jasno postaja le, da na mizi zdaj ni zgolj zamrznitev zadnje tranše pomoči ali izgon Grčije iz evroobmočja. Čeprav je doslej veljalo, da naj bi bil izstop iz monetarne unije brez odpovedi polnopravnemu članstvu v Evropski Uniji nemogoč, v torek je to stališče ponovila tudi Evropska komisija, pa se vse več evropskih politikov danes poigrava z možnostjo popolnega izgona neubogljive balkanske članice.

In medtem ko so pozivi svetovnih voditeljev Evropi, naj umiri razmere ali tvega sprožitev nove gospodarske krize svetovnih razsežnosti vse bolj neposredni, poznavalci razmer preigravajo najslabši scenarij. V primeru, če Grčija še ta mesec ne bo prejela obljubljenih osmih milijard evrov, bi verjetno prišlo do nenadzorovanega bankrota. Grška vlada bi ustavila vse transakcije, banke bi zdržale največ 48 ur, prebivalstvo pa bi trumoma zapuščalo državo v razsulu. Scenarij, katerega uresničitve si verjetno nihče ne želi.

Prerekanje o evru

2011-11-02T15:09:00.001+01:00

Medtem ko se na Azurni obali zbirajo predstavniki najvplivnejših držav G-20, ki bodo na francoski rivieri v četrtek začeli z rednim zasedanjem, letos bo glavna tema pogovorov, kako najrazvitejša gospodarstva obvarovati pred ponovnim zdrsom v recesijo, voditelja najmočnejših držav evroobmočja, Angela Merkel in Nicolas Sarkozy tam gostita grškega premierja Georga Papandreouja.

Papandreouju evropski voditelji že dva dni, odkar je napovedal referendum o sporazumu Grčije z evroobmočjem, očitajo izdajo. Ali gre pri odločitvi, da usodo sporazuma, ki obsega zmanjšanje zadolžitve balkanske države s trenutnih 170% na 120% kosmatega dohodka, delni odpis dolga in prevzem novih obveznosti, mimogrede, Grčija bi se s tem po zadolžitvi izenačila z Italijo, za domoljubno gesto, ali podlo zaroto, je nemogoče ugotoviti, dejstvo pa je, da je bila Papandreoujeva odločitev popolno presenečenje.

Za evropske voditelje, ki so verjeli, da so si s sprostitvijo zadnje tranše pomoči in sporazumom kupili čas ter bankrot preložili na prihodnje leto, posledice niso prijetne. Medtem, ko so delnice na evropskih, nato pa tudi drugih borzah včeraj padale kot za stavo, se je zrušil tudi obvezniški trg evropskih bolnikov in zdaj sta na robu tudi Italija in Španija.

Ne glede na to, ali bo Papandreoujeva vlada, ki je soglasno podprla predlog za referendum, v petek preživela glasovanje o zaupnici, je paradoksalno, Grčija tista, ki vlada Evropi. Evroobmočju namreč ostajata le dve možnosti: ali izplača obljubljena sredstva, se s tem izogne nenadzorovanemu bankrotu in upa na pozitiven izid glasovanja, ali pa Grkom že zdaj odreče pomoč in tvega razpad monetarne unije. Nobena od možnosti ni prijetna, še zlasti, ker prerekanje o evru odmeva po svetu.

Referendum zamajal evro

2011-11-01T14:17:00.002+01:00

Presenetljiva napoved premierja Papandreouja, da sporazum o odpisu dela grškega dolga prepusti referendumski volji ljudstva, danes pretresa svetovne finančne trge. Evropske borze so se ponovno znašle v rdečem, optimizem pa je izpuhtel tudi drugod po svetu.

Grožnja finskega finančnega ministra, da Grčija z referendumom tvega izgon iz evroobmočja, spominja na pritiske, ki jih je bila deležna Islandija ob zavrnitvi sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom. Islandski volivci so bankirjem takrat rekli odločen ne. Do Papandreouja so najbolj neprizanesljivi v Nemčiji, ki naj bi poravnala velik del grških obveznosti. Uradni govorec desnosredinske koalicije Angele Merkel ob omembi referenduma ni mogel skriti razburjenja, napovedal pa je celo možnost, da članice evroobmočja zamrznejo izplačila, »ki zadnje leto Grčiji omogočajo preživetje.«

Končni izid je seveda nemogoče napovedati. Medtem ko je premier članom svoje stranke zagotavljal, da »zaupa v državljane in njihovo odgovornost za pravo odločitev«, meritve javnega mnenja kažejo drugačno sliko. Grčija bo, kljub odpisu dolga, ostala do vratu zadolžena, s sporazumom pa naj bi prevzela nove posojilne obveznosti. Meritve javnega mnenja kažejo, da vsaj 60% volivcev sporazum s članicami evroobmočja ocenjuje negativno.

Nemško ustavno sodišče: Ne za evro

2011-10-28T17:43:00.000+02:00

Nemško ustavno sodišče je danes začasno zaustavilo reševanje evra. Sodniki iz Karlsruheja so pritrdili včerajšnji tožbi dveh socialdemokratskih poslancev Bundestaga, v kateri sta trdila, da komisija za koordinacijo reševalne akcije skupne evropske valute krši njune ustavne pravice.

Z današnjo odredbo je najvišja nemška sodna inštitucija tako začasno preprečila, da bi devet izbranih poslancev Budestaga odločalo o razširitvi pristojnosti reševalnega sklada za evro. Poslanca sta v svoji tožbi še navedla, da bi bila kakršnakoli uporaba denarja nemških davkoplačevalcev v novem EFSF neustavna.

Končna odločitev v zvezi z evrom tako ostaja v rokah vseh poslancev nemškega Bundestaga.

Bruselj: Celovita rešitev je prestavljena

2011-10-26T19:08:00.002+02:00

Tudi današnja obljuba celovite rešitve evra, ki jo v svetovnih finančnih krogih nestrpno pričakujejo že več mesecev, je očitno splavala po vodi.
Čeprav so evropski politiki čez vikend zagotavljali, da so dosegli soglasje o dokapitalizaciji bank in skorajšnjem »nadzorovanem bankrotu Grćije«, še zmeraj ostaja nejasen status reševalnega sklada za evro, s tem pa tudi, kdo bo poravnal račun.

Težava je v tem, da nihče ne ve, koliko bodo znašali stroški reševalnih akcij. Za dokapitalizacijo bank naj bi se ocena zdaj gibala okrog 110 milijard evrov, pri čemer velja, da politika najprej računa na zasebna sredstva in šele v primeru, ko teh ne bo dovolj, naj bi zagotovili dokapitalizacijo iz javnih sredstev. Manj je jasno, kolikšen bo odpis vrednosti grških obveznic, najbolj pa bega neodločnost evropske politike v zvezi z EFSF.

Sklad, s sredstvi katerega naj bi pomagali oslabelim članicam evroobmočja, jih nima več zadosti. Razmere so se dodatno poslabšale, saj Berlusconijeva vlada ni sprejela obljubljenega varčevalnega paketa za javne finance. Rešitve o preoblikovanju sklada v banko je nemška kanclerka Merklova že večkrat zavrnila, evra pa ne bo več mogoče reševati brez sredstev ECB. Celovita rešitev je tako zaenkrat prestavljena na srečanje finančnih ministrov 7. novembra, če se vmes seveda ne zgodi kaj nepredvidljivega.

Fukušima v Nemčiji

2011-10-24T20:30:00.000+02:00

Dobrega pol leta po nesreči v Fukušimi jedrska energija v Nemčiji nima nikakršnih možnosti več. Osem tamkajšnjih jedrskih elektrarn že stoji, do leta 2022 naj bi se jih zaustavilo še preostalih devet. Zvezna vlada Angele Merkel, pred nesrečo vnete zagovornice jedrske energije, je po spomladanskih demonstracijah hitro zamenjala ploščo.

Politiki je sledila industrija. Največji evropski proizvajalec energetske opreme, nemški Siemens, se je jedrski tehnologiji odpovedal in po novem razvija opremo za obnovljive vire, ki so bili doslej zapostavljeni. Nanje v največjem evropskem gospodarstvu odpade pičlih 17%, večino elektrike zagotavljajo termoelektrarne na premog ali plin. A tudi tu se obetajo spremembe. Po Alphi Ventus, kompleksu 12 vetrnic, od katerih ima vsaka 5 megawattov moči, toliko, kot je daljnega leta 1954 zmogla prva jedrska elektrarna Obninsk, naj bi v Nemčiji do 2020 kapacitete priobalnih vetrnic povečali na 10.000, do leta 2030 pa kar na 25.000 megawattov.

Zagovorniki konvencionalne tehnologije opozarjajo, da s prehodom na obnovljive vire Nemčija izgublja status izvoznice električne energije. Pred Fukušimo je država razpolagala s 133 gigawatti. Za lastne potrebe potrebuje 90 gigawattov, ostalo je šlo v rezerve ali izvoz. Danes 25 gigawattov jedrske energije zlahka pogreša, vprašanje pa je, ali bo tako tudi v prihodnje, saj za Nemčijo edina prava alternativa ostaja premog. Ni naključje, da je z odpovedjo jedrski energiji pri Merklovi splahnelo navdušenje tudi za nadaljevanje podnebnega sporazuma.

Iz tedna v teden

2011-10-23T10:09:00.001+02:00

Čeprav so evropski voditelji za danes obljubljali končno rešitev dolžniške krize, iz Bruslja ni pričakovati novic. Izjava nemške kanclerke, da so finančni ministri včeraj dosegli napredek in da bo dogovor mogoče skleniti do srede, se sliši kot slaba šala. Politika Stare celine s svojo neodločnostjo grozi, da bo svet ponovno pahnila v finančno krizo.

Z včerajšnjih pogajanj v Bruslju je novo le to, da sta Nemčija in Francija začasno zakopali bojno sekiro in se skupaj lotili omahujočih članic evroobmočja, Španije, Italije in Portugalske. Države, ki so se doslej upirale dokapitalizaciji evropskih bank, so popustile in finančne inštitucije bodo morale zdaj okrepiti svojo kapitalsko osnovo ter se pripraviti na delni odpis grškega dolga.

Nerešeno pa ostaja temeljno vprašanje, kdo bo plačal zapitek ali kako se bo preoblikoval reševalni sklad za evro. EFSF je že porabil 140 milijard evrov pri reševanju Irske in Portugalske. S preostalimi 300 milijardami je prešibek, da bi reševal še Španijo in Italijo, ki se jima gospodarska slika iz meseca v mesec slabša.

Še posebej naša zahodna soseda je s 120 odstotno zadolžitvijo in šibko Berlusconijevo vlado vedno bolj ranljiva. Zadnji predlog evropskih finančnikov, ki ga podpira tudi Merklova, bi EFSF preoblikoval v nekakšno garantno inštitucijo, ki bi jamčila za najmanj petinsko poplačilo dolgov evropskih držav, a temeljno vprašanje vendarle ostaja, ali bodo finančni trgi s takim predlogom zadovoljni, sicer gre le za še eno šalo iz evroobmočja.

Grčija plava naslednji krog

2011-10-22T13:19:00.001+02:00

Grški vladi je včeraj vendarle uspelo prepričati finančne ministre evroobmočja, da so odobrili izplačilo šestega obroka pomoči v višini 8 milijard evrov. Novembrsko izplačilo lani dogovorjenega, 110 milijard težkega aranžmaja, v njem sodeluje tudi Slovenija, bo obubožani članici omogočil, da se vsaj do konca leta izogne bankrotu. V zameno je grški parlament z minimalno večino včeraj sprejel vrsto novih varčevalnih ukrepov, med katerimi je že dolgo obljubljeno zmanjšanje števila javnih uslužbencev za 30.000, nižanje pokojnin in pospešena odprodaja državnega premoženja.

Medtem se je na pogajalski mizi znašel nov scenariji za rešitev opešane balkanske članice, ki ponovno predvideva delni odpis dolga. Ta že presega 160% družbenega proizvoda in zaradi gospodarskega nazadovanja iz mesca v mesec narašča. Da bi dosegli vzdržno raven, ki bi Grkom omogočala, da bi sami odplačevali obresti, bi ga po mnenju trojke EU, IMF in ECB morali zmanjšati na 110%. To obenem pomeni, da bi se morali imetniki grških obveznic sprijazniti s 60% odpisom njihove vrednosti.

Pred nedeljskim srečanjem na vrhu se nadaljujejo tudi pogajanja o pretvorbi reševalnega sklada za evro ESFS, ki mora biti pripravljen na »nadzorovani bankrot Grčije«. Govori se, da pogajanja tečejo o kar sedmih različnih predlogih, kako zasnovati obrambo evra. Predlog francoskega predsednika Sarkozyja za pretvorbo v banko je zaradi nasprotovanja nemške kanclerke zdaj že zgodovina. Merklova je v Berlinu svojim parlamentarcem včeraj namreč zagotovila, da je »pot do uporabe sredstev ECB« zaprta, zato vse bolj verjeten postaja alternativni predlog, po katerem bi sklad jamčil le za del javnega dolga, do največ tretjine vrednosti, vprašanje pa ostaja, ali bodo mednarodni finančni trgi tako rešitev sprejeli. Medtem pa Grčija, založena s svežim denarjem, plava dalje.

Resna zadeva – evro

2011-10-20T09:40:00.000+02:00

Da je zadeva resna, dokazuje sinočnja odločitev francoskega predsednika, da zapusti pravkar rojeno hčerko in ženo ter se vrne na pogajanja v Frankfurt. Sarkozy skuša pred nedeljskim srečanjem na vrhu Merklovo prepričati, naj sprejme francoski predlog za reševanje evra.

Po zadnjem francoskem predlogu naj bi evroskupina svoj reševalni sklad ESFS spremenila v banko, tako da bi dobila dostop do sredstev ECB. Takšna banka, težka kar 1.000 milijard (bilijon) evrov, bi po francoskem mnenju zadoščala za zagotavljanje stabilnosti evra in za odvračanje napadov na šibkejše članice. Nato bi posegli še po »programiranem stečaju Grčije« in investitorjem prepustili polovičko.

Francozom se z dogovorom mudi, kdaj bo skupna rešitev na mizi, pa ostaja nejasno. Po tonu predsedujočega evroskupini Junckerja to še ne bo kmalu, saj se vsi zavedajo, da Merklova noče odpreti nemške denarnice. Juncker je včeraj resignirano izjavil, da bodo »…sestankovali v soboto, v nedeljo…« Dolgotrajnega dogovarjanja o rešitvi evropske dolžniške krize pa so že vsi siti. Predvsem negodujejo na drugi strani Atlantika, saj se neodločnost evropskih voditeljev odraža na svetovnih trgih, ki počasi a vztrajno drsijo v recesijo.

Nevarni izpušni plini

2011-10-19T16:30:00.001+02:00

Znano je, da izpušni plini povzročajo najrazličnejše zdravstvene težave, od astme in težav z dihanjem, do nižje rodnosti in celo depresije. Kljub tehnološkemu napredku vozil so prebivalci mest še zmeraj izpostavljeni tveganju obolenj zaradi onesnaženega zraka. Problem še narašča, saj v mestih živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva, njihov delež pa iz leta v leto narašča.

Dosedanje raziskave so razkrile, da so tisti, ki so bili dlje časa izpostavljeni onesnaženemu zraku, pogosteje obolevali za boleznimi srca in ožilja, nedavno objavljena študija pa ugotavlja, da je za večje tveganje srčnih obolenj dovolj že nekajurna izpostavljenost.

Raziskovalci Londonske šole za higieno in tropsko medicino, ki so v študiji analizirali 80.000 primerov srčnih kapi in podatke o kakovosti zraka, so ugotovili, da je bila že kratka izpostavljenost onesnaženemu zraku dovolj za povečano tveganje. Rezultati, objavljeni v medicinski reviji British Medical Journal kažejo, da že šesturna izpostavljenost drobnim delcem in dušikovim oksidom, v mestih so navadno posledica dieselskih motorjev, bistveno zviša tveganje za srčno kap, ki se navadno konča s smrtjo.

Zdaj je Moody še Francija

2011-10-18T18:47:00.000+02:00

Objava Moody's, da je pod drobnogled vzela francoske javne finance, močno odmeva v evropskih finančnih krogih. Bonitetna agencija, ki zadnje mesece kroji zadolževanje mnogih evropskih držav, je v letnem poročilu včeraj opozorila na upočasnjeno gospodarsko rast, kot tudi na možne dodatne obremenitve, ki jim francoski proračun ne bo zlahka kos.

Ta se, tako Moody's, utegne zašibiti zaradi načrtovane dokapitalizacije bank, predvsem pa zaradi prevzemanja dodatnih obveznosti šibkejših članic evroobmočja. Napoved pomeni, da si lahko Francija v naslednjih treh mesecih k prvovrstni oceni AAA prisluži negativni predznak, s tem pa svoje javne finance izpostavi višji obrestni meri.

Novica ni mogla priti ob slabšem času. Voditelji držav evroobmočja se ravnokar dogovarjajo o podrobnostih »programiranega bankrota« in delnega odpisa grškega dolga, ta pa zahteva predhodno dokapitalizacijo evropskih bank. Vse bolj jasno postaja, da bo za zaščito skupne valute potrebno še bolj globoko seči v žep.

Uspešno posredovanje v šibkejših članicah, evropski reševalni sklad (EFSF) ima od 440 milijard trenutno na voljo še okrog 300 milijard, bo po mnenju analitikov stalo od tri do petkrat toliko, velik zalogaj ne le za Francijo, pač pa tudi za največjo članico evroobmočja, Nemčijo. Finančni ministri sedemnajsterice zdaj mrzlično iščejo rešitev pred oktobrskem srečanjem.

Francoski gospodarski minister je medtem že zagotovil, da francoski AAA ni ogrožen, a je obenem dodal: »Storili bomo vse, da se izognemo poslabšanju ocene.« Besede, ki bi si jih morali zapomniti tudi vsi premierski kandidati v Sloveniji.

Na sodu smodnika

2011-10-15T11:38:00.003+02:00

Za obveznice je bolj ali manj jasno, da jim cene določajo bonitetne hiše. Drugače je z delnicami, kjer nevidna roka trga ostaja varno skrita. Ali drži, da se cene delnic vedno bolj spreminjajo, s hitrostjo, ki je bila še pred desetletji nepredstavljiva?

Podatki temu pritrjujejo, živimo v obdobju povečane vnetljivosti. Analiza borznih cen v zadnjih tridesetih letih, ki so jo pripravili na Massachusetts Institute of Science and Technology (MIT) je pokazala, da se je polovica od dvajsetih največjih podražitev zgodila v zadnjih treh letih, tudi do polovice največjih padcev je prišlo po letu 2008.

Velike in trenutne spremembe na trgu so vedno znak manjšega zaupanja; manj, ko so gotovi dobički in dividende, bolj tvegani postajajo posli in večje so cenovne spremembe. A obdobja, ko je zaupanje izpuhtelo, so znana tudi od prej, nihanja cen za več kot štiri odstotke v enem dnevu pa ne. Zadnje desetletje se pojavljajo šestkrat pogosteje in tega enostavno ni mogoče pojasniti s pomanjkanjem zaupanja.

Čeprav je v ekonomiji do odgovora mogoče priti šele iz zgodovinske perspektive, mnogi poznavalci verjamejo, da odgovor poznajo: računalniško trgovanje. Potem ko so negativne vplive (pre)hitrega trgovanja, ki ga omogoča tehnologija, opazili na surovinskih trgih, se zdaj ti kažejo tudi na delniških trgih. Po uradnih podatkih s hitrimi računalniškimi transakcijami opravijo že več kot 60% poslov in če k temu prištejemo še vedno večjo mobilnost kapitala na globaliziranem trgu, vnetljivost še ni najhujše, kar se lahko pripeti. Borzniki zdaj sedijo na sodu smodnika.

Rešitev evra v 10 točkah

2011-10-12T17:17:00.002+02:00

Vodilni nemški poslovni časopis, Handelsblatt je v današnji izdaji objavil intervju s predsedujočim evroskupini Jean-Claudom Junckerjem. Juncker je na vprašanje, ali obstaja načrt za rešitev evra, naštel naslednjih deset točk:

1. Sprostitev naslednjega paketa pomoči Grčiji.
2. Zagotovitev dolgoročne vzdržnosti grškega dolga.
3. Dosledno spoštovanje proračunskih omejitev in avtomatično kaznovanje tistih, ki načelo kršijo.
4. Načrt dokapitalizacije bančnega sistema, pri čemer morajo banke najprej poskrbeti za tržno dokapitalizacijo in šele v primeru, ko ta ne uspe, lahko računajo na javna sredstva.
5. Uvedba davka na finančne transakcije.
6. Program za spodbujanje gospodarske rasti v oslabljenih članicah evroobmočja.
7. Spremembo v evropskem dojemanju javnih financ. Za Junckerja je nesprejemljivo, da se Evropa deli na tiste, ki le jemljejo in druge, ki zgolj dajejo.
8. Strožji nadzor finančnih trgov.
9. Nov način delovanja bonitetnih agencij in
10. Uvedbo skupne gospodarske vlade.

Evropski državnik z najdaljšim stažem, premierske dolžnosti v Luxembourgu opravlja že od leta 1995, se očitno zaveda politične občutljivosti svojih predlogov. V intervjuju se je odločno zavzel za to, da morajo od dokapitalizacije bank imeti korist tudi davkoplačevalci. Bankam, tako Juncker, »…ne moremo preprosto dati denarja. Zagotoviti moramo, da je tisti, ki preskrbi kapital v kakršnikoli obliki, ustrezno zastopan tudi v telesih, ki te inštitucije upravljajo, v nadzornih svetih in v upravah bank in da smo udeleženi tudi pri njihovih dobičkih.«

Slovaška je pokvarila zabavo

2011-10-12T08:45:00.002+02:00

Potem, ko je že kazalo, da so sredstva in pristojnosti sklada za reševanje evra zagotovljena, sporazum so potrdili v petnajstih članicah evroobmočja, se je zapletlo pri Slovaški. Na sinočnjem zasedanju parlamenta v Bratislavi je premierka Iveta Radicova, ki je na razširitev pristojnosti vezala svojo zaupnico, doživela hladen tuš.

Koalicijski partnerji Radicove so sinoči klonili pod pritiskom javnosti, ki se že mesece sprašuje, ali mora revna Slovaška, v kateri povprečna plača znaša nekaj čez 700 evrov, reševati bankrotirano Grčijo, ki se ni držala pravil in v kateri isti znesek predstavlja minimalni zajamčeni dohodek. Slovaki, ki so zadnja leta živeli z zategnjenimi pasovi, postajajo vedno bolj nejevoljni nad domačo elito, ki pristaja na diktat velikih članic evroobmočja, to pa spretno izkoriščajo manjše politične stranke, brez katerih potrditve ne bo. Ratifikacijo sporazuma lahko odhajajoča slovaška vlada zdaj zagotovi z glasovi opozicije, ti pa v zameno zahtevajo predčasne volitve, ki bi se zaradi brez rezervne podpore Grčiji lahko iztekle njej v prid.

Zaradi sinočnjega ne, pa se ne zapleta samo nalovaškem. V Atenah nujno potrebujejo obljubljenih 8 milijard evrov, sicer prihodnji mesec Grki v javnem sektorju ne bodo dobili plač, brez denarja pa lahko ostanejo tudi tamkajšnji upokojenci.

Ocene navzdol, obresti navzgor

2011-10-08T08:55:00.001+02:00

Skoraj ne mine teden, da ne bi prišlo do novega padca kreditne sposobnosti v evroobmočju. Medtem ko so jo v začetku tedna skupile banke, je včeraj še tretja agencija, Fitch znižala oceni italijanskega in španskega dolga. Tretja evro ekonomija je izgubila status AA- in pristala na A+, četrti pa se je ocena z AA+ znižala na AA-.

Pritisk na javne finance šibkejših članic, med njimi je zdaj tudi Slovenija, narašča, medtem ko evropska politika neodločno caplja na mestu. Čeprav italijanske in španske težave dražjega zadolževanja za enkrat uspešno blaži Evropska centralna banka s kontroverznimi nakupi obveznic na sekundarnem trgu, pa visoke obresti kar nočejo stran.

Vse bolj očitno postaja, da se evroobmočje utaplja v izmikanju in neodločnem ukrepanju. Berlusconiju, ki se je po znižanju gospodarskih obetov odločil, da prihodnji teden predstavi nove ukrepe za oživitev gospodarstva, ne verjame nihče več. Zaupanje, da bi sedanji italijanski premier pomiril finančne trge, je enako ničli. Zapaterova socialistična vlada je bila pri obvladovanju španskega javnega dolga v zadnjih mesecih nekoliko bolj uspešna, a ponovne recesije ne bo preživela, na dno pa jo vleče tudi visoka zadolženost avtonomnih regij.

Vse skupaj se odvija v senci reševanja grškega vozla. Oba največja, Merklova in Sarkozy sta ta teden vneto ponavljala, da bi imel balkanski bankrot neslutene posledice za evropska gospodarstva in za svet. A medtem ko je francoski predsednik poudarjal, da bi »padec Grčije pomenil padec Evrope« in da je državi potrebno pomagati zaradi »gospodarskih in moralnih razlogov«, je bila Merklova bolj previdna. Zagotavljala je, da bo Nemčija naredila vse, kar je v njeni moči, če bo Grčija le vztrajala pri programu IMF in EU, obenem pa omenila, da obstaja tudi možnost bankrota. In tako je za nami še en teden v Evrolandiji.

Italija gre navzdol

2011-10-05T09:55:00.001+02:00

Berlusconi, znan po svojem dolgem jeziku, je prejšnji mesec znižanje italijanske kreditne ocene komentiral, češ da so odločitev Standard & Poor's “bolj narekovali časopisi, kot pa realno stanje v državi«. Ob včerajšnjem ponovnem znižanju italijanske ocene, je bil njegov ton previdnejši: da gre za pričakovano potezo in dodal, da njegova vlada »vlaga vse napore v izvrševanje proračunskih obvez«.

Moody's, ki je po koncu trgovanja na ameriških borzah včeraj objavil znižanje ocene italijanskega dolga kar za tri stopnje, z Aa2 na A2, je svojo odločitev obrazložil s trajnim, nepovratnim zmanjšanjem zaupanja v Italijanske javne finance in pristavil napoved o “dolgoročnih težavah pri financiranju javnega dolga”. Naša zahodna soseda si je obenem prislužila tudi negativni predznak, kar pomeni, da bo država pod budnim očesom agencije tudi v prihodnje.

Znižanje bonitetne ocene, pri Moody's je zdaj izenačena z Estonsko ali Malteško, je še bolj poslabšala že tako slabe italijanske možnosti zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. Pešanje italijanskih financ je sicer napovedovala že prodaja desetletnih obveznic prejšnji mesec, ko so se obresti nevarno približale magični meji šestih odstotkov. Slabih novic z zahodne meje pa kar noče biti konec. Tudi napoved gospodarske rasti v sosednji državi se je ponovno znižala, s prejšnje projekcije 1,3%, ki je veljala le nekaj mesecev, na borih 0,6%. Spremenjene napovedi pomembne slovenske zunanjetrgovinske partnerke pomenijo slabe obete tudi za našo rast, kolikor jih je še sploh ostalo.

Grški maraton

2011-10-03T09:17:00.001+02:00

Julijski dogovor o reševanju bankrotirane Grčije očitno postaja zgodovina. Ob vsej retoriki evrokratov so številke po prvih devetih mesecih neusmiljene. Grški varčevalni proračun, ki naj bi po načrtih EU in IMF letos zabeležil primanjkljaj v višini 7,6% GDP kaže precej drugačne rezultate, kar 8,5% primanjkljaj. Kdo bo ob popolni nezmožnosti Grčije, da bi se zadolžila na mednarodnih finančnih trgih pokril nepredvideni primanjkljaj, ostaja nejasno.

Čeprav bo julija obljubljena pomoč verjetno Grkom vendarle izplačana in bo ponovno polnila zevajočo praznino francoskih, nemških in drugih bank, ki sedijo na grških brez vrednostnih papirjih, pa ostaja najbolj zaskrbljujoč drug podatek. Ocena letošnjega zmanjšanja grške gospodarske aktivnosti se trenutno vrti pri minus 5,5%. Tolikšen upad, ob naraščajočih kreditih obeta, da so bile napovedi, da se bo grški upad gospodarstva pričel zaustavljati, prihodnje leto naj bi dosegel le še minus 2%, nato pa naj bi se krivulja obrnila navzgor, preveč optimistične.

Da grška vlada teče maraton s pojemajočo sapo, dokazujejo tudi neuresničene obljube o odpuščanju javnih uslužbencev. Potem, ko so oblasti IMF in EU še julija obljubljale krčenje javnega sektorja za 20.000 uslužbencev, se je nato izkazalo, da grški zakoni tega ne dopuščajo. V zameno je vlada zdaj napovedala, da bo 30.000 uslužbencev, katerih starost presega 60 let in so pred upokojitvijo, poslala na čakanje. Verjetno pozabljajo, da jim bodo nato morali zagotoviti tudi pokojnine. Vprašanje je, kdo bo prvi ob sapo.

Za kolesi še avtomobili

2011-10-02T09:53:00.003+02:00

Potem ko so v Parizu zagnali sistem sposojanja koles, ki so ga v zadnjih letih prevzela mnoga evropska mesta, med njimi tudi Ljubljana, v francoski prestolnici zdaj preizkušajo Autolib, sistem za najem električnih avtomobilov.

V naslednjih dveh mesecih si bodo Parižani lahko za ceno 10 evrov na dan sposodili Bluecar, štirisedežno električno vozilce. Bluecar, izdelujejo ga pri znamenitem italijanskem oblikovalcu Pininfarini, ki je bolj znan po oblikovanju športnih avtomobilov, lahko z enim polnjenjem prevozi do 250 kilometrov. Da napolni svoje akumulatorje, mora Bluecar počivati štiri ure, na voljo pa bo na 33 lokacijah.

Če se Autolib v preizkusni fazi izkaže, bo do konca prihodnjega leta po Parizu krožilo že 3.000 Bluecarov, ki jih bo mogoče prevzeti na 1000 postajah po prestolnici. Direktor Autoliba poudarja, da bi radi s tem sistemom omogočili uporabo avtomobila, ne da bi bili lastniki.

Evro je rešen, za danes

2011-09-29T18:12:00.000+02:00

Evropska valuta je za zdaj rešena. Poslanci Nemškega Bundestaga so s prepričljivo večino potrdili razširjene pristojnosti reševalnega sklada za evro in s tem izkazali zaupanje v Angelo Merkel ter njen način reševanja skupne valute.

Nemški kanclerki je danes uspelo prepričati 315 poslancev njene konzervativno-liberalne koalicije, ki so se pridružili poslancem Zelenih in Socialdemokratov ter Merklovo s tem rešili pred sramoto, da bi se reševanja evra lotila s podporo opozicije. Glasovanje je zdaj odprlo zeleno luč za uporabo 440 milijonov težkega sklada za pomoč šibkejšim članicam evroobmočja, za dokapitalizacijo bank in odkup državnih obveznic, ki jih tako bonitetne hiše, kot finančni trgi obravnavajo kot smetje.

Čeprav gre za velik met Merklove, ki je z glasovanjem uspela zajeziti naraščajoče nasprotovanje v lastni koaliciji, 15 evroskeptičnih poslancev je glasovalo proti, in za jasen signal, da Nemčija ne more od daleč opazovati potopa drugih članic evroobmočja, utegne biti glasovanje vendarle zgolj polivanje vode po pogorišču. Z današnjo odločitvijo Bundestaga je bil namreč potrjen paket ukrepov, ki so ga evropski voditelji sprejeli julija in z njim začasno pomirili finančne trge. Ti pa danes zahtevajo več, veliko več in ne le od Grčije, Portugalske in Irske, pač pa tudi od Italije in Španije. Za njuno reševanje pa bo treba poseči globlje v (nemški) žep.

Na koncu bo ostal račun

2011-09-27T10:58:00.000+02:00

V iskanju rešitve za omajani evro se razgalja politična kriza, ki pretresa najmočnejše evropske države. Potem ko je Merklova izgubila niz deželnih volitev, Sarkozy pa večino v senatu, o Berlusconiju tako ni izgubljati besed, postaja jasno, da o prihodnosti evra odločajo napačni ljudje. Največja evrska gospodarstva: Nemčija, Francija in Italija ali več kot pol evroobmočja, prihodnje leto čakajo volitve in očitno na njih ne bodo slavila imena, ki trenutno odločajo o usodi skupne valute.

Račun evropskih političnih elit za ohranjanje statusa quo pa narašča. Evropski stabilizacijski sklad je doslej na Portugalskem, Irskem in v Grčiji porabil 142 milijard evrov. Na voljo ima še 298 milijard, kar je premalo, da bi nad površino obdržal tudi Španijo in Italijo, ki bosta do konca leta potrebovali okrog 600 milijard. Jasno je, da denarja zmanjkuje in da bo za ohranitev skupne valute potrebno seči globlje v žep, a kaj, ko o plačilih odločajo elite, ki jih, ko bo prišel čas za zapitek, ne bo več na oblasti. Na koncu nam bo za njimi ostal le račun.

Balkan maje svetovni red

2011-09-25T09:45:00.002+02:00

Potem ko so prejšnji teden finančni trgi omahovali pod grožnjo bankrota v evroobmočju, delnice na vseh svetovnih borzah so drsele v rdeče, so ZDA,
Kitajska in drugi svetovni igralci na zasedanju IMF od Evrope zahtevali bolj učinkovito ukrepanje. Strah, da bi lahko balkanski bankrot sprožil finančni vihar, podoben tistemu po stečaju Lehman Brothers, postaja vedno večji.

Že ob robu zasedanja v Washingtonu je evropski komisar za gospodarska in monetarna vprašanja Olli Rehn napovedal večja pooblastila reševalnega sklada za evro in povečanje njegovih sredstev. Sklad sedaj razpolaga z borimi 440 milijardami, ki v primeru reševanja olivnega pasu ne bi zadoščale. Potrebovali bi vsaj petkrat več, a manjkajočih 2.000 milijard evrov ni mogoče zagotoviti brez soglasja Berlina, od koder še zmeraj prihajajo svarila, da nemških javnih sredstev za zastonjsko kosilo ne bo.

Medtem si evropski politiki in bančniki prizadevajo, da bi do novembrskega zasedanja skupine G20 dogovorili nov reševalni paket za oslabljeni evro. Kažejo se že obrisi novega dogovora, po katerem bi se imetniki grških obveznic odpovedali polovici investicije, s preostalim dolgom pa bi Grčija, ob pomoči EU in IMF splavala na površje.

Ironično, evropski politiki in bankirji so v Washingtonu najboljši nasvet prejeli od predsednika Brazilske centralne banke, ki jim je položil na srce: »Izkušnje kažejo, da se je s krizo potrebno spopasti hitro in organizirano… Dlje, ko traja, višji so stroški in bolj se bolezen širi. Delovati je treba z izjemno silovitostjo.«

Slovenija: obresti gredo navzgor

2011-09-23T09:04:00.001+02:00

Po vrsti znižanj bonitetnih ocen evropskih držav je zdaj prišla na vrsto Slovenija. Agencija Moody's je bila v preteklosti naši državi precej naklonjena. Zaradi nizke zadolženosti in solidne gospodarske rasti se je vrsto let ponašala s tretjo najboljšo kreditno oceno. Julija 2006 se nam je ocena celo izboljšala in še po začetku krize, marca 2009 je ostala enaka.

Dobri časi so zdaj mimo. Moody's je danes oceno znižal z Aa2 na Aa3 in ji dodal negativni predznak, kar pomeni, da je država pod drobnogledom. V naslednjih treh mesecih ji agencija lahko ponovno zniža oceno, to pa bi pomenilo, da bi izgubili mesto v najboljšem (high grade) razredu, ter zdrsnili v srednji kreditni razred (upper medium grade).

Moody's tokratno znižanje utemeljuje s težavami v podjetniškem in finančnem sektorju, ki se jim pridružuje politična nestabilnost. V gospodarskem smislu je največja cokla razvoja financiranje podjetij oziroma oslabljeno slovensko bančništvo. Težavam v podjetniškem sektorju se pridružuje politična kriza, zaradi katere je fiskalna konsolidacija in uresničevanje reform pod vprašajem. Moody's na koncu poročila omenja tudi pozitivno stran: stopnja zadolženosti države je še zmeraj sorazmerno nizka, delež tvegane hipotekarne zadolženosti pa majhen.

Za državljane na prvi pogled nepomembna novica ima usodne posledice: obresti v Sloveniji začenjajo svojo pot navzgor.

Evro: od slabega na slabše

2011-09-20T09:25:00.000+02:00

Italiji, ki se šibi pod težo naraščajočega javnega dolga, ta znaša že neverjetnih 1900 milijard (1,9 trilijona) evrov ali 120 odstotkov BDP, je bonitetna hiša Standard&Poor's danes zadala nov udarec. Potem ko je ponovno preučila zmožnost, da odplača svoje dolgove, je njeno kreditno sposobnost zmanjšala za eno stopnjo z A+/A-1+ na A/A-1, z negativnim predznakom.

Agencija opozarja na slabe gospodarske obete, ki grozijo Italiji, predvsem pa na politično nestabilnost. Premier Berlusconi je avgusta sicer napovedal varčevalne ukrepe, težke skoraj 60 milijard evrov, a verjetnost, da bodo uresničeni, je zaradi razpadajoče desnosredinske koalicije čedalje manjša. Italijo trenutno drži nad vodo predvsem kontroverzni program Evropske centralne banke, ki odkupuje njene vrednostne papirje.

Novica o zmanjšanju kreditne sposobnosti naše zahodne sosede, tretje največje ekonomije evroobmočja, ni mogla priti ob slabšem času. Svetovni finančni trgi namreč s strahom opazujejo, kaj se bo zgodilo z Grčijo.

Grčija pred zidom

2011-09-19T16:41:00.000+02:00

Grška vlada si po neuspešnem vrhu evropskih finančnih ministrov na Poljskem na vse kriplje prizadeva zagotoviti osem milijard evrov, s katerimi bi oktobra lahko poplačala zapadle dolgove, sicer jo čaka bankrot.

Grške težave so zaradi zategovanja pasu vedno večje. Po lanskem zmanjšanju gospodarskih aktivnosti za 4 odstotke bo letošnje krčenje doseglo 5,5 odstotkov. Kopnijo tudi davčni prihodki, zato je čedalje manj verjetno, da bi država lahko izpolnila obveznosti iz sporazuma z IMF in EU. Nezadovoljstvo posojilodajalcev narašča tudi zato, ker Grki še vedno niso posegli po najmanj priljubljenih ukrepih za zmanjšanje primanjkljaja v državnem proračunu.

Med pogoji IMF in EU za odobritev naslednjega plačila je odpustitev 20.000 javnih uslužbencev, zmanjšanje plač v javnem sektorju in zamrznitev pokojnin, povečanje trošarin na kurilno olje in zapiranje izgubarjev, ki jih še zmeraj financira grški proračun. Posojilodajalci od vlade zahtevajo tudi pospešeno privatizacijo, predvsem v energetiki.

Medtem ko skuša premier George Papandreou za nove ukrepe pridobiti domačo javnost, grške pogoje podrobno preučujejo Italijani in Španci, ki se bodo verjetno kmalu znašli za pogajalsko mizo z IMF.

Merklova odhaja, Pirati na obzorju

2011-09-19T10:40:00.000+02:00

Angeli Merkel se neodločnost v evrski krizi pošteno maščuje. Nedeljske volitve v Berlinu so šesti zaporedni poraz njene koalicije. Medtem ko kanclerka še zmeraj trmasto zavrača evropske obveznice, s katerimi bi lahko pričeli z reševanjem skupne valute, izgublja podporo med volivci, ki očitno zagovarjajo večjo vlogo Nemčije pri reševanju dolžniške krize.

Čeprav so Socialdemokrati od zadnjih berlinskih volitev izgubili 2%, so z 28% vendarle premagali Krščanskodemokratsko unijo, ki je uspela zbrati 23%. Poraz kanclerke je toliko večji, saj so najbolj vneti evroskeptiki in njen koalicijski partner v zveznem parlamentu, Svobodni demokrati povsem pogoreli. Z nekdanjih 7% so padli pod 2% in se za vsaj štiri leta poslavljajo iz parlamenta. Da so nemški volivci na strani zagovornikov aktivnejše vloge pri reševanju evrske krize, kaže tudi ponovni volilni uspeh Zelenih, ki bodo z zbranimi 18 % podpore imeli pomembno vlogo v berlinski koaliciji.

Največje presenečenje nedeljskih volitev pa niso uveljavljena imena, pač pa Pirati, novonastala stranka, ki zagovarja državljanske svoboščine, predvsem svobodno uporabo interneta. Pirati so prepričali 9% berlinskih volivcev in si, prvič v zgodovini Nemčije zagotovili mesta v deželnem parlamentu.

Z domačih vrtov

2011-09-18T14:37:00.001+02:00

Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave je odprlo spletno tržnico. Z njo skušajo pridelovalci zagotoviti prodajo lokalnih pridelkov, ki se jih velike trgovske verige otepajo. Žal so časi, ko je bila prodaja ekoloških pridelkov vnaprej zagotovljena, verjetno minili.

Če je verjeti statistiki, so razmere na najbolj razvitem trgu z ekološko pridelano hrano vse prej kot rožnate. Površine namenjene ekološkemu kmetijstvu so v Veliki Britaniji do izbruha gospodarske krize hitro naraščale, ekološka pridelava je postala najbolj dobičkonosen del tamkajšnjega kmetijstva. Zdaj se pospešeno krčijo. V zadnjih dveh letih so se zmanjšale za 3%, število pridelovalcev pa za 4%. Kriza se pozna tudi na prodaji, ki je lani upadla za skoraj 6%. V rekordnem letu 2008 so na britanskem trgu prodali za 2,1 milijarde funtov ekoloških pridelkov, lani pa le še za 1,7 milijarde (1,95 milijarde evrov).

Tudi nam kriza diha za ovratnik. Po zadnjih podatkih Slovenskega statističnega urada, je lani le 10% Slovencev shajalo s svojimi mesečnimi dohodki, med tem ko se je tretjina gospodinjstev le s težavo prebila skozi mesec. V prihodnje bo zato verjetno največ eko pridelkov na slovenske mize prišlo z domačih vrtov.

Na varni strani

2011-09-16T09:26:00.004+02:00

Vlada poslancem predlaga sprejetje rebalansa s pojasnilom, da si primanjkljaja, večjega od pet odstotkov BDP Slovenija ne more privoščiti. V letošnjem proračunu naj bi tako zmanjkalo 1.690 milijonov evrov ali 4,6 milijona na dan.

Predlog rebalansa predvideva, da bo primanjkljaj letos pod 4,6 odstotka, precej več od že pozabljenih treh odstotkov, ki smo jih zmogli, ko je bila Slovenija še v čakalnici na evro. V senci grške tragedije se mogoče kaj lahko naučimo tudi iz zgodovine.

Leta 2002 je spektakularno bankrotirala Argentina in njeni državljani so se znašli na robu preživetja. Argentinski proračunski primanjkljaj je takrat znašal 3,2 odstotka BDP, skupni dolg države pa je dosegel 54 odstotkov.

Ko je padla aktualna vlada, so se za krmilom države v desetih dneh zvrstili štirje predsedniki, vsi z isto obljubo: da bodo državo popeljali iz krize. To je uspelo šele petemu, ki je leta 2005 s posojilodajalci podpisal sporazum o delnem odpisu dolga.

Zlato brez krčmarja

2011-09-13T08:27:00.000+02:00

Medtem ko se evropske delnice utapljajo v rdečih številkah, vrednost evra pa nezadržno pada, postaja zlato z rekordno vrednostjo 1.373 evra za unčo (31,1 g) zadnje upanje utrujenih investitorjev. Mnogi od njih preštevajo zlate rezerve, ki jih hranijo centralne banke obubožanih evropskih držav. Račun brez krčmarja?

Največje evropske dolžnice: Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Italija hranijo v svojih trezorjih, po podatkih IMF, okrog 3.230 ton zlata. Skupna vrednost njihovih zlatih zalog znaša okrog 132 milijard evrov, a to je žal malenkost v primerjavi z njihovim javnim dolgom, ki je že presegel 3.300 milijard evrov.

Tudi v primeru, ko bi zlato iz državnih zalog najbolj zadolženih članic evroobmočja vendarle skušali unovčiti za poplačilo dela dolgov, bi nastopile težave, Večja ponudba, v zadnjih letih na leto zamenja lastnika le dobra tona zlata, bi na svetovnem trgu zrušila ceno in dobiček si se hipoma spremenil v izgubo. Namesto zlata bo zato slej ko prej treba poseči po bolj grenkem zdravilu.

Eksplozija v francoskem jedrskem objektu

2011-09-12T14:46:00.001+02:00

Turistično regijo Côtes-du-Rhône na jugu Francije, bolj znano po izvrstnem vinu in mediteranskih pridelkih, je danes presenetila novica o jedrski eksploziji. Po eksploziji v tamkajšnjem jedrskem objektu Marcoule, ki je zahtevala smrtno žrtev in štiri ranjene, je v skladišču radioaktivnih odpadkov izbruhnil požar.

Jedrski objekt Maricoule nima jedrskega reaktorja, saj je namenjen raziskavam in razgradnji jedrskih naprav. Na njegovem območju se nahajajo večje količine jedrskega goriva s plutonijem, ki so namenjene vojaški uporabi. Francoske oblasti zaenkrat zanikajo, da bi ob eksploziji prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje.

Cene nespremenjene, zaenkrat

2011-09-09T08:45:00.002+02:00

Cene hrane na svetovnem trgu se to poletje niso dvignile, a FAO opozarja na vnetljivost cen žitaric. Pridelava žit po svetu sicer narašča, a strokovnjaki organizacije OZN, ki bdi nad svetovnimi zalogami hrane napovedujejo, da tudi večji pridelek kmalu ne bo zadoščal za naraščajoče povpraševanje.

Julijski in avgustovski vročinski val, ki je oklestil pridelek koruze v ZDA, utegne vplivati na svetovno ceno tega pridelka, ki si ga delita prehranska industrija in proizvodnja biogoriv. Manjši od povpraševanja utegne biti tudi letošnji pridelek pšenice, ki se je v avgustu že podražila za desetino, medtem ko bo riža letos verjetno dovolj.

Zadostni pridelavi navkljub ostajajo zaloge žitaric najmanjše v zgodovini in že ena slaba letina lahko ravnotežje spet podre. Tega se najbolj zavedajo špekulanti, ki so uspeli žitarice v zadnjem letu podražiti za več kot četrtino.

Reševanje evra se nadaljuje...

2011-09-08T09:40:00.002+02:00

Nemško ustavno sodišče je včeraj zavrnilo tožbo za blokado finančne pomoči Grčiji in drugim članicam evroobmočja, ki se utapljajo v dolgovih. Kalvarija reševanja skupne valute se nadaljuje, a naloge postajajo čedalje težje. Razmere na evropskem bančnem trgu vse bolj spominjajo na ameriške pred tremi leti.

Banke, založene z grškimi, irskimi in portugalskimi papirji, ki utegnejo čez noč postati brezvredno smetje, so na finančni trg vnesle toliko nezaupanja, kot se ga je septembra 2008, pred bankrotom Lehman Brothers, nabralo v Ameriki. Nezaupljive banke denarja ne posojajo nikomur več, najraje ga, v strahu pred vsesplošno paniko, kopičijo v trezorjih in s tem dodatno slabijo gospodarski položaj v Evropi.

Ne glede na naraščajoče nezaupanje v potapljajoča se gospodarstva olivnega pasu, Grčije, Italije, Španije in Portugalske, evropski politiki nadaljuje z obupnimi poskusi reševanja. Sredstva druge tranše evropske pomoči se bodo prek Grčije kmalu prelile v evropske banke, a plazu nezaupanja to ne bo zaustavilo. Nasprotno, z vsako tranšo pomoči, ki se iz vedno bolj obubožane Grčije pretoči v evropske banke, je zaupanja manj. Ko bo potrpljenje pošlo, bo potop večji od Ameriškega.

Je debelost nalezljiva, ali dedna?

2011-09-06T13:51:00.002+02:00

Neslavni rekord branijo Američani: število bolezensko predebelih se je v zadnjih 25 letih podvojilo. Pretirana debelost zdaj ogroža zdravje tretjine Američanov. Drugod po svetu ni več bistveno drugače. Zdravstvene oblasti Azijskih in Latinskoameriških držav, ki so se pred desetletji še borile proti podhranjenosti, se soočajo s preveliko telesno težo. Mednarodna zdravstvena organizacija ocenjuje, da dve tretjini svetovnega prebivalstva živi v državah, ki se soočajo z epidemijo debelosti. Danes več ljudi umre zaradi posledic zvišane telesne teže, kot zaradi lakote.

Znanost zadnje desetletje mrzlično išče odgovor na vprašanje, kaj povzroča epidemijo tolikšnih razsežnosti. Mnoge teorije skušajo pojasniti vzroke za nenadno povečanje telesne teže, od pomanjkanja gibanja in opuščanja fizičnega dela, do naraščanja mestnega prebivalstva in ponudbe cenene, visoko kalorične hrane, a epidemije debelosti nobeni ne uspe v celoti pojasniti.

Ko sta James Fowler s Kalifornijske univerze v San Diegu in Nicholas Christakis s Harvarda pred štirimi leti ponudila svojo razlago, po kateri je debelost nalezljiva, se je nanju vsul plaz kritik uradne medicine, ki bolezen šteje med neprenosljive. Na podlagi medicinskih statistik trdita, da se v primeru, če se vaš prijatelj pretirano zredi, verjetnost, da boste tudi vi predebeli, poveča za 60%, povišanje telesne teže pa pripisujeta »socialnim stikom«. Fowler in Christakis sta v svoji razlagi »družbene nalezljivosti« prepričljiva, a sama priznavata, da jima pravega vzroka bolezni ni uspelo odkriti.

Kontroverzno teorijo nalezljive debelosti zdaj skuša zavrniti skupina genetikov z Londonskega Imperial Collegea in Univerze iz Lausanne v Švici. Raziskovalci trdijo, da so odkrili vzrok debelosti v delu kromosoma 16. Tisti, pri katerih je del kromosoma 16 podvojen, ne kažejo nikakršnih težav z uravnavanjem telesne teže, pri tistih, pri katerih pa vsebuje kromosom le en genetski niz, je verjetnost za bolezensko debelost 43 krat večja. Ker vsak po starših deduje kopijo kromosoma, ima dve kopiji vsakega gena, razen kadar pride do napak, pri katerih nastanejo enojni nizi. Raziskovalci bodo zdaj poskusili preiskati genetski niz, da bi odkrili, na kakšen način vpliva na posameznikov apetit. Do končnega pojasnila pa velja: Če otroci niso ješči, to ni nujno krivda staršev.

Debeli davek za Madžare

2011-09-02T15:38:00.006+02:00

Potem ko so nekatere evropske države uvedle davek na nezdravo hrano, ameriški kongresniki pa predlagali Obami uvedbo posebnega davka na sladkane pijače, naši vzhodni sosedje od včeraj polnijo proračun s tako imenovanim debelim davkom.

Madžarska Vlada je prepričana, da bo dajatev v višini 10 forintov (0,37 evra) spremenila nezdrave prehranske navade Madžarov, ki imajo v primerjavi z drugimi evropskimi narodi večje težave s prekomerno telesno težo in pogosteje obolevajo za posledicami debelosti.

Z novim davkom je obdavčena hrana, ki vsebuje veliko maščob, sladkorja, soli in kofeina. Dodatno obdavčeni so različni izdelki, od sladkarij in slanih prigrizkov, sladkanih pijač in kole, do juh in jušnih osnov in dodatkov.

Letno naj bi se v proračun iz tega vira nateklo okrog 70 milijonov evrov, zbrana sredstva pa naj bi namenili vedno višjim stroškom zdravstvene blagajne, katere primanjkljaj je lani dosegel 370 milijonov evrov. Madžarski premier je uvedbo debelega davka pospremil z besedami: Tisti, ki živijo nezdravo, morajo prispevati več.

Žarnice, za začetek

2011-09-01T11:00:00.003+02:00

Z današnjim dnem so žarnice z žarilno nitko v Evropski Uniji zgodovina. Razen šibkejših, z močjo do 40 Wattov, jih v naših trgovinah ne bo več mogoče kupiti. Odlična zamisel za varčevanje z energijo pa ima veliko napako.

Vse skupaj se je začelo poleti 2003, ko je evropski komisar za okolje predlagal direktivo o tako imenovanem eko-načrtovanju (eco-design). Direktiva, ki je predvidela zamenjavo klasičnih žarnic, je bila sprejeta brez velikega nasprotovanja. Šele kasneje se je izkazalo, da ne vsebuje nekaterih umazanih podrobnosti, kot so na primer: katere žarnice bodo izginile s prodajnih polic, kako bo potekala njihova zamenjava, kakšni bodo dejanski prihranki energije, glede na to, da nekatere žarnice brez gorilne nitke sploh niso bolj varčne od klasičnih, še posebej, kadar je potrebno njihovo nenehno prižiganje in ugašanje. Najbolj pomembno vprašanje pa ostaja, kam z novimi žarnicami, ko ne bodo več delovale, saj za razliko od klasičnih vsebujejo živo srebro, strupeno kovino, katere uporabo je Evropska unija praktično prepovedala. Umazane podrobnosti so tudi tokrat reševali evro birokrati in lobisti elektroindustrije, varno skriti pred očmi javnosti.

Brezglava zamenjava žarnic z gorilno nitko je zdaj vse bolj podobna komediji zmešnjav. Nove žarnice bodo dodatno obremenile okolje na koncu življenjskega cikla, ko jih bo večina končala med odpadki. Okolje bo ponovno obremenjeno z živim srebrom, katerega uporabo prepoveduje neka druga evropska direktiva, bruseljski zakonodajalci pa že meljejo naprej. Zdaj pridejo, na podlagi direktive o eko-načrtovanju, na vrsto mali gospodinjski aparati: sesalci, sušilci za lase, kavomati…

Nove ribe v Jadranu

2011-08-31T09:14:00.002+02:00

Medtem ko ribiči zadnja leta tarnajo nad pičlim ulovom, v Jadranu odkrivajo nove ribje vrste. Pri Mljetu v južni Dalmaciji so v kočo ujeli temno marmornico (Siganus luridus), ki sicer naseljuje Indijski ocean, ribiči iz Milne v srednji Dalmaciji pa so na kopno potegnili trirepca (lat. Lobotes surinamensis), znanega prebivalca tropskih morij.

V Sredozemlju so trirepca, ki zraste do enega metra, doseže težo 18 kilogramov in je cenjena delikatesa, doslej zasledili okrog Sicilije in ob grških obalah, temno marmornico, ki jo lovijo okrog Afriških obal, pa so opazili celo v Tržaškem zalivu.

Ihtiologi Splitskega inštituta za oceanografijo, ki zadnja leta pogosto določajo nove vrste rib v Jadranskem morju, neobičajne najdbe pripisujejo segrevanju morske vode in selitvam ribjih vrst iz tropskih morij. Skozi Sueški kanal naj bi v zadnjih letih v Sredozemlje migriralo že več kot ducat ribjih vrst.

Brez domače naloge pomoči ne bo

2011-08-30T09:35:00.000+02:00

Reševanje evra na plečih Nemčije očitno vse bolj postaja notranje-politično vprašanje. Državljani največje članice evroobmočja so vse manj pripravljeni zategovati pasove, da bi se jug še naprej neobrzdano zadolževal.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se danes mudi na kratkem obisku v Sloveniji, je na shodu svoje Krščansko demokratske stranke pred volitvami v severni deželi Mecklenburg-Vorpommern, tik pred začetkom balkanske turneje, tamkajšnjim volivcem obljubila: »Kdor ne bo naredil domače naloge, pomoči ne bo dobil.«

Merklova, ki v nasprotju z nemškimi Socialnimi demokrati in Zelenimi nasprotuje uvedbi evroobveznic in zadolžene članice evroobmočja že dlje časa opozarja, da morajo, preden se zatekajo pod okrilje evropskega sklada za stabilnost, prekiniti z neobrzdanim zadolževanjem, je v zadnjih mesecih močno pod pritiskom domačih volivcev.

Kakšno sporočilo kanclerka prinaša Sloveniji, ki se je v prvih petih mesecih letos vsak dan zadolžila za 5,25 milijona evrov in pridelala za 1,11 milijarde evrov svežega dolga, lahko samo ugibamo.

Račun se ne izide

2011-08-08T18:46:00.001+02:00

Evropska centralna banka (ECB) je danes pomagala hladiti pregreti trg evropskih obveznic. Potem ko je bila na nedeljskem sestanku sveta ECB sprejeta odločitev, da poleg Grških, Irskih in Portugalskih obveznic banka zdaj kupuje tudi Španske in Italijanske vrednostne papirje in s tem pomaga tretjemu in četrtemu evrogospodarstvu na noge, se je evro za enkrat izognil najhujšemu.

V pesimističnem vzdušju, ki je zajel finančne trge, po zmanjšanju ameriške kreditne sposobnosti, so vse svetovne borze trgovalni dan končale v rdečem. ECB je z današnjim nakupom dveh milijard španskih in italijanskih obveznic po besedah evropskih politikov naredila dobro delo. Obresti italijanskih papirjev so se dejansko znižale za eno odstotno točko, a težav v evroobmočju s tem še zdaleč ni konec.

Če bo ECB za Italijo in Španijo posredovala na isti način, kot je to storila v primeru Grškega, Irskega in Portugalskega dolga, bo morala zagotoviti še 320 milijard evrov. V primerjavi s 76 milijardami, kolikor jih je ECB doslej porabila za tri najhujše bolnike, utegne biti Italijansko Španski račun prevelik, še zlasti če upoštevamo, da je najbogatejša država evroobmočja, Nemčija, za enkrat zavrnila pomoč. In teh 320 milijard sploh še ni vse. Italija in Španija bosta letos potrebovali 600 milijard evrov. Račun za evro se preprosto ne izide.

Pa rešujmo Italijo

2011-08-07T16:24:00.002+02:00

Medtem ko borzniki s strahom pričakujejo začetek ponedeljkovega trgovanja, ves prejšnji teden so papirji izgubljali na vrednosti in v zadnjih osmih dneh je po svetu izpuhtelo že za dobrih dva tisoč milijard evrov, si politiki mrzlično prizadevajo povrniti zaupanje finančnih trgov.

Svetovna politična elita, od Japonske, Kitajske in Koreje na vzhodu, do Evrope in Združenih držav na zahodu danes, na avgustovsko nedeljo išče rešitev, ki pa se zdi pred jutrišnjim odprtjem borz čedalje bolj nedosegljiva. Zaupanje oziroma, bolje rečeno nezaupanje finančnih trgov je le odraz splošnega nezaupanja v politične elite, ki se neobvladljivo širi po svetu.

Iskanje rešitve za evro je zdaj vse bolj podobno komediji zmešnjav. Potem ko se je v petek Berlusconi ponovno oglasil in skušal pomiriti investitorje z obljubo, da bo zahodna soseda tokrat res zategnila pas, so evropski časopisi čez vikend izšli z naslovi, kot na primer: Propad (Welt am Sonntag), Bo svet bankrotiral? (Der Spiegel), Na robu propada (Le Journal du Dimanche).

Počitniška nedelja, ki se je začela z mrzličnim iskanjem rešitev voditeljev najvplivnejših držav G7 in G20, se izteka s kriznim sestankom sveta Evropske centralne banke. Na njem naj bi potrdili predlog, po katerem bo banka jutri zjutraj pričela odkupovati italijanske obveznice in s tem skušala rešiti tretjo evropsko gospodarstvo pred bankrotom. Kot kaže, bomo zdaj reševali še Italijo.

Vremensko opozorilo: možnost viharjev!

2011-08-07T09:24:00.002+02:00

Telekomunikacijske in energetske družbe po svetu so v stanju pripravljenosti. Ameriški center za napoved vesoljskih vremenskih razmer (Space Weather Prediction Center) je včeraj zaznal povečano sončno aktivnost in izdal opozorilo. Tri večje eksplozije so doslej povzročile manjši magnetni vihar. Zemeljsko magnetno polje je danes mirno, v naslednjih 24 do 36 urah pa pričakujejo nove spremembe.

Motnje magnetnega polja prizadenejo telekomunikacije in navigacijske sisteme. Izkušnje so sicer pičle, saj je bil svet v času povečane sončne aktivnosti v devetnajstem stoletju povezan s telegrafskim omrežjem, ki je bilo za spremembe magnetnega polja manj občutljivo. Kaj se lahko zgodi danes, kaže primer iz Quebecka. 1989 je magnetni vihar onemogočil tamkajšnje visokonapetostno omrežje in šest milijonov prebivalcev je več ur ostalo brez elektrike. V naslednjih letih lahko pričakujemo več podobnih opozoril, saj bo do leta 2013 sončna aktivnost še naraščala.

Magnetni viharji lahko pokažejo tudi svojo lepšo plat, pojav severnega sija (aurora borealis) je v izjemnih primerih viden v zmernem pasu.

In padla je Amerika...

2011-08-06T10:16:00.002+02:00

Že nekaj časa se v evropskih prestolnicah pritožujejo nad delovanjem ratinških agencij. Vse tri vodilne, Standard&Poor's, Moody's, and Fitch Group so namreč registrirane v ZDA. V luči nižanja ocen kreditne sposobnosti nekaterih držav je Bruselj napovedoval povračilne ukrepe in ustanovitev lastne, evropske agencije. Iz vsega skupaj za enkrat ni bilo nič, saj finančni trgi ameriškim ratinškim hišam, kljub temu, da so z napačno oceno tveganja finančnih derivatov soodgovorne za nastanek finančne krize, še zmeraj bolj zaupajo kot evropskim politikom in bruseljskim aparatčikom. Zdaj je padla tudi Amerika.

Retinška agencija Standard & Poor's je včeraj znižala oceno ameriške kreditne sposobnosti. Pomen znižanja za eno stopnjo, z AAA na AAplus, z negativnimi obeti v naslednjih 12 do 18 mesecih je za enkrat težko oceniti, jasno je le to, da se bodo zaradi nižje ocene povečali stroški zadolževanja ameriške administracije, pa tudi podjetij in posameznikov na drugi strani Atlantika.

V obrazložitvi spremenjene ocene so pri Standard&Poor's zapisali, da po njihovem prepričanju dogovor med Kongresom in Obamova administracijo, ki je bil dosežen prejšnji teden, srednjeročno ne zagotavlja stabilnega zadolževanja države. Zmanjšanje ocene kreditnega tveganja za ZDA, prvo po letu 1941, kaže ne samo na hude težave, s katerimi se sooča največje gospodarstvo na svetu, pač pa tudi na resnost razmer v svetovnem gospodarstvu.

Kaj sploh še ostane velikim?

2011-08-05T15:28:00.000+02:00

Prvi znak, da se je evropska monetarna unija ta teden znašla na robu, je prišel iz Rimskega parlamenta, kjer je Silvio Berlusconi pred dnevi miril poslance tretje največje ekonomije evroobmočja. Njegovim besedam, da je v Italiji vse pod nadzorom, ni seveda verjel nihče. Kdor pozna zahodne sosede ve, da je vrag že davno odnesel šalo, če si je moral premier, ki nadvse ljubi svoj prosti čas, na začetku ferragosta zavezati kravato in se potruditi v parlament.

Potem ko sta Kitajska in Japonska v luči dolžniške krize včeraj pozvali k globalnemu dogovoru za stabilizacijo razmer, so se danes o naslednjih korakih dogovarjali prvi, drugi in četrti evroobmočja. Kaj si imajo med počitnicami povedati francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel in španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero? Verjetno nič prijaznega. Da ima težave z javnim dolgom Italija, zadolžena za 120 odstotkov domačega proizvoda, ni skrivnost, da se zaradi posledic gospodarske krize in nepremičninskega poka šibi četrta po velikosti, Španija, tudi ni skrivnost, da pa se bolezen zdaj prav lahko razširi tudi na Francijo, ki bi se morala v primeru reševalnega paketa za prvi dve državi globoko zadolžiti, o čemer se šušlja na trgu, pa v dramo vnaša nov element, verjetnost popolnega sesutja evroobmočja, ki bi za seboj utegnilo potegniti celo vsemogočno Nemčijo.

Logika finančnih trgov je preprosta. Za bankrotirano Grčijo ni bilo težko zbrati denarja, če ne zaradi drugega, zaradi majhnosti njene ekonomije. Podobno je veljalo v primeru Irske in Portugalske. Španija, četrta po velikosti, predvsem pa Italija, tretja, bi bili celo za vodilni ekonomiji, Nemčijo in Francijo, prevelik zalogaj. Kaj sploh še ostane velikim?

Neizbežni bankrot Grčije

2011-07-21T18:20:00.002+02:00

Če je stresni test bank prejšnji petek skušal zaustaviti erozijo zaupanja v evro in pomiriti finančne trge, je današnji sporazum evroskupine dokaz, da tudi brezmejni optimizem ne zmore preprečiti Grškega bankrota.

Voditelja največjih držav monetarne unije, Nicolas Sarkozy in Angela Merkel sta na sinočnjem srečanju očitno ugotovila, da balkanski članici ni več pomoči in da je velik del od 340 milijard, kolikor znaša njen dolg, zrel za odpis. Če je verjeti prvim informacijam, najbolj zgovoren je bil danes nizozemski finančni minister, ki se je zagovarjal v parlamentu, so se voditelji evroobmočja končno dogovorili o »nadzorovanem bankrotu«. Po ministrovih besedah je bila zahteva za preprečitev »selektivnega neplačevanja obveznosti«, ki mu je ECB doslej ostro nasprotovala,.na današnjem srečanju končno umaknjena in na mizi je zdaj le še predlog nadzorovanega bankrota.

Kar sta si voditelja najmočnejših članic izposlovala v zameno za bankrot, ki bo močno prizadel njun bančni sistem in obremenil javne finance? Sarkozy je odstopil od zahteve za nov bančni davek, ki mu je Merklova nasprotovala, Sklad za stabilizacijo evra, ki posreduje na Irskem in Portugalskem, pa dobiva nova, večja pooblastila. V drugih članicah evroobmočja, ki se bodo znašle v težavah, se bo vpletel veliko prej, kot doslej, seveda pod taktirko obeh Velikih.

Ta stres ni zares

2011-07-16T11:13:00.002+02:00

Vsi tisti, ki so pričakovali, da bo tokratni test evropskih bank pokazal jasnejšo sliko bančnega sektorja, so se zmotili. Rezultat, ki so ga včeraj razkrile evropske bančne oblasti, se v ničemer ne razlikuje od prejšnjih dveh, ki sta se izkazala za preveč popustljiva. Pod vprašajem ni le metodologija ocenjevanja, ta je tokrat obsegala tudi napoved poslovnih rezultatov in domnevno izpostavljenost zaradi državnih obveznic, pač pa predvsem namen takšnega, jalovega ocenjevanja.

Test vzdržljivosti je med devetdesetimi evropskimi bankami tokrat razkril le osem takih, ki dolgotrajnejše recesije ne bi preživele. Med njimi se je znašlo pet Španskih bank, dve Grški in ena Avstrijska. Pri celotni operaciji je najbolj moteče, da se na spisku ni znašla prav nobena Italijanska, Francoska ali Nemška banka, ki imajo v svojih portfeljih precej državnih obveznic.

Tudi ugotovitev, da je na finančnem trgu poleg osmih bolnikov dejavnih tudi šestnajst takih, ki so 5 odstotnemu pogoju kapitalske ustreznosti zadostile le za las, med njimi se je znašla tudi slovenska, nima prave teže. Kdo bi namreč verjel oceni, po kateri bi že z 2,5 milijarde svežega kapitala ozdravili evropski bančni sektor in ga pripravili na dolgotrajnejšo recesijo? Poznavalci omenjajo najmanj desetkrat večjo številko.

Dejstvo, da prejšnji stresni test ni izpostavil niti ene irske banke, ki so nekaj mesecev zatem pogoltnile na desetine milijard davkoplačevalskega denarja, pa o evropskem testiranju bank pove vse.

Veliko smetja v evroobmočju

2011-07-13T10:16:00.001+02:00

Ocene ratinških agencij kažejo žalostno sliko evropskih financ. Moody's je včeraj znižal kreditno oceno Irske na raven smeti (junk). Samo teden dni je minilo od znižanja kreditne ocene Portugalske. Obveznice obeh držav so zdaj smetje. Obe članici evrokluba bosta kmalu potrebovali drugi krog finančne pomoči.

Včerajšnje novice o možnosti reprogramiranja Grškega dolga, za katerega vsi, razen nekaterih politikov priznavajo, da je dolgoročno nevzdržen, še dodatno zapleta položaj. Ko bo padla Grčija, se bosta stresli dve veliki članici evroobmočja, Italija in Španija, njuno reševanje pa bo velik zalogaj.

Po prvih ocenah bi evropski stabilizacijski sklad za pomiritev trgov potreboval 2 trilijona (dva tisoč milijard) evrov, sicer se bodo zamajali temelji bančništva v evroobmočju, posledice pa bodo podobne kot ob potresu v Ameriki pred tremi leti. Kaj to pomeni za Slovenijo? Nič dobrega, obresti desetletnih državnih obveznic so se v pol leta dvignile za odstotek in so trenutno skoraj tri odstotke nad Nemškimi.

Na vrsti je Italija

2011-07-11T11:32:00.000+02:00

Napovedi poznavalcev se kot kaže uresničujejo, na vrsti je Italija, za Grčijo druga najbolj zadolžena država evroobmočja. Dopoldne se bodo na kriznem sestanku v Bruslju s predsedujočim evroskupine Junkersom sešli trije predsedniki: Evropskega Sveta, Van Rompuy, Evropske centralne banke Trichet in Evropske komisije Barroso, popoldne pa se jim bodo pridružili še finančni ministri sedemnajsterice. Uradno bo na mizi pomoč Grčiji, neuradno pa je na dnevnem redu nov bolnik.

Čeprav vsi zanikajo, da bodo predmet razgovora Italijanske težave, je po preteklem črnem petku jasno, da je finančna situacija na apeninskem polotoku vse prej kot rožnata. Konec tedna so najprej strmoglavile delnice italijanskih bank, verjetno zaradi rezultatov stresnega testa evropskih bank, ki bodo objavljeni ta teden, nato pa so padle tudi druge delnice. Obresti italijanskih obveznic so se v zadnjem času povzpele na 5,5 odstotnih točk in presegle mejo, ki po mnenju nekaterih bančnikov visoko zadolženim državam, kot je Italija, onemogoča servisiranje javnega dolga.

Reuters povzema besede neimenovanega funkcionarja Evropske centralne banke: »Zelo smo zaskrbljeni zaradi Italije«. V primeru, da bi tudi sosednja država potrebovala pomoč pri odplačevanju javnega dolga, bi morali sredstva evropskega sklada za finančno stabilnost podvojiti na 1,5 triljona evrov, preveč za večino šibkih članic evroobmočja, vključno s Slovenijo.

Temni oblaki na evropskem nebu

2011-07-06T09:30:00.001+02:00

Nad evropskimi financami se zbirajo čedalje temnejši oblaki. Če je verjeti dobro obveščenim krogom, bodo zasebni investitorji, ki držijo grške državne obveznice, danes zavrnili tako imenovani francoski predlog prestrukturiranja dolga.

Sporazum, po katerem naj bi zasebni investitorji svoje obveznice z zapadlostjo do konca leta 2014 zamenjali za nove, z zapadlostjo čez trideset let, postaja z vsakim dnem manj verjeten. Da bi zamenjava uspela, bi morali poleg bank in zavarovalnic v njej sodelovati tudi pokojninski in investicijski skladi, kar pa je zaradi razmer na finančnih trgih malo verjetno. Največjo težavo predstavlja velikost dolga, ki naj bi ga prestrukturirali, saj znaša vrtoglavih 82,6 milijarde evrov. Od tega zneska na javne investitorje, predvsem Evropsko centralno banko odpade le tretjina.

Slabih novic z evroobmočja pa s tem še ni konec. Moody's je včeraj svojo oceno portugalskih obveznic znižal na raven smetja. S tem je agencija potrdila govorice o novem paketu za reševanje iberskih financ, ki naj bi znašal nadaljnji dve milijardi evrov. Moody's v svojem poročilu navaja, da Portugalska po vsej verjetnosti ne bo uspela zmanjšati primanjkljaja in doseči stabilizacijskih kriterijev, ki jih je aprila dogovorila z Evropsko Unijo in Mednarodnim denarnim skladom. Portugalski predčasne volitve očitno niso pomagale.

Velikost prstov kaže na …

2011-07-05T10:20:00.002+02:00

Korejska študija je potrdila to, o čemer so že dolgo govorili poznavalci: razmerje med velikostjo prstov na roki kaže na velikost penisa. V raziskavi so merili razmerje med kazalcem in prstancem na roki 144 moških ter podatke primerjali z velikostjo njihovih penisov. Rezultati so pokazali, da so imeli večje tisti, pri katerih je bil četrti prst daljši od drugega.

Razmerje med prstoma na roki ter velikostjo penisa naj bi bilo, tako so dokazovale že predhodne študije, posledica različne količine testosterona, ki so jim bili moški izpostavljeni že pred rojstvom. Da pa ima vsaka medalja dve plati, kažejo rezultati druge raziskave, z britanske Univerze Warwick. Moški, katerih kazalec je daljši od prstanca, imajo za tretjino manj možnosti, da zbolijo za rakom prostate.

Zakon za zaščito kmetov

2011-07-03T09:02:00.002+02:00

Britanska koalicija Konzervativcev in Liberalnih demokratov je pred volitvami napovedovala ostre ukrepe proti nezakonitemu delovanju supermarketov. Britanski trg obvladujejo štiri prodajne verige: Tesco, Sainsbury's, Asda in Morrisons, ki prodajo tri četrtine prehrambenih izdelkov in pogosto zlorabljajo svoj prevladujoči položaj. Nedovoljena sredstva pritiska že več let uporabljajo proti svojim dobaviteljem, predvsem kmetom.

Zdaj, ko je osnutek zakona za zaščito dobaviteljev v parlamentarni proceduri, se je med zagovorniki in nasprotniki zakona vnela žolčna razprava, ki kaže, da supermarketi zlepa ne bodo dopustili nadzora nad svojim delovanjem. Zagovorniki ukrepov za ureditev trga, novi zakon naj bi med drugim ustanovil posebno telo, ki bi bdelo nad ravnanjem z dobavitelji in posredovalo v sporih, od vlade zahtevajo, da konča prakso nezakonitega delovanja prodajnih verig. Kmetje in drugi dobavitelji so namreč pogosto prisiljeni v podpisovanje pogodb brez navedbe cene ali pa podpišejo pogodbo za določen znesek, nato pa jih silijo v »popuste«. Dokumentirani so tudi primeri, ko supermarketi zahtevajo sklenitev pogodbe z določenim podjetjem, ki nato blago preprodaja naprej, seveda po bistveno višjih cenah. Britansko združenje kmetov opozarja, da je v zadnjih letih zaradi takih praks opustilo kmetovanje že več kot tri tisoč kmetov. Najbolj prizadeti so dobavitelji mleka, ki jim supermarketi že pet let ne priznajo višje odkupne cene, čeprav so se podražila tako krmila, kot energenti, maloprodajne cene mleka v supermarketih pa so se v tem času podvojile.

Medtem ko predstavniki prodajnih verig zatrjujejo, da je zakon povsem nepotreben in da bo povzročil le višje cene hrane, njihovi lobisti pa vneto obiskujejo parlament, se javnost vse bolj nagiba na stran dobaviteljev. Pri tem ne gre le za zaščito domačega kmetijstva in varovanje okolja, veliki štirje so že večkrat dokazali, da si pravila in zakone radi razlagajo po svoje.

Magična formula

2011-06-28T08:44:00.000+02:00

Francozi, njihove banke bi bile ob morebitnem grškem bankrotu najbolj izpostavljene, so, kot kaže, iznašli magično formulo za rešitev težav: izplačila bodo z otrok prenesle na vnuke.

Predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek potrdil, da so francoske banke z grškimi oblastmi dosegle dogovor o prostovoljnem restrukturiranju grškega dolga. Sporazum, po katerem naj bi letos zapadle grške obveznice zamenjali za nove, ki naj bi zapadle šele čez trideset let, morajo zdaj potrditi ostale finančne inštitucije, ki so Grčiji posojale denar. Če bo potrjen, bodo posojilodajalci za nove grške obveznice obračunavali obresti, kot veljajo za druge evropske države, odlog odplačila pa bo poplačan še s premijo, ki bo vezana na prihodnjo gospodarsko rast.

Če bo francoski sporazum dosežen, naj bi zasebne banke, ki so se zainvestirale z grškimi papirji, ohranile 70% obveznic, ki bi zapadle v izplačilo v obdobju 2011 do 2014, trideset odstokov obveznic pa bi bilo izplačanih v gotovini, ki jo bo zagotovil evropski mehanizem stabilnosti. Vse je seveda odvisno od tega, ali bo grški parlament ta teden potrdil petletni načrt varčevanja in strukturnih reform, s katerim si država pridobi pravico za črpanje nove tranše posojila v višini 110 milijard evrov. To je bilo dogovorjeno lani, ko se je balkanska država prvič znašla pred nerešljivo nalogo vrniti 340 milijard javnega dolga, kolikor se ga je nabralo v desetletjih nebrzdane porabe.

Grčija proti bankrotu

2011-06-22T08:20:00.002+02:00

Kaj se zgodi, ko država ne zmore več odplačevati svojih dolgov? Grški parlament bo, po včerajšnji zaupnici prenovljeni vladi Georga Papandreoua, danes sprejel dodatne ukrepe za preprečitev bankrota.

Posojilodajalci pod taktirko Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada so dosegli, da bo za naslednje obdobje petih let sprejet nov paket varčevalnih ukrepov, ki obsega prodajo družinske srebrnine, Grčija naj bi po predalih skrivala precej premoženja, nove davke in dodatno krčenje osiromašenega proračuna. Da bi si zagotovila svežih 120 milijard evrov, je vlada pristala na prodajo energetskih podjetij v vrednosti okrog 50 milijard in dodatno krčenje proračuna za 6,5 milijarde evrov, kar je še enkrat toliko, kot v prejšnjem obdobju.

Mnogi analitiki ne verjamejo, da je država še sposobna napraviti preobrat. Dosedanji varčevalni ukrepi so državo pahnili v najhujšo recesijo zadnjih 37 let. Balkanska članica je doslej nakopičila za 340 milijard evrov javnega dolga ali 30.000 evrov na prebivalca, dolg pa presega 150 odstotkov grškega letnega kosmatega dohodka V nekaterih bonitetnih hišah že glasno omenjajo možnost bankrota in prestrukturiranja dolga, kar bi pomenilo, da bi Grčija prenehala dobivati sveža posojila.

Naslednji meseci bodo kritični. Ne gre le za ohranitev zaupanja v polnopravno članico Evropske unije, gre za stabilnost skupne valute, saj bi morebitni grški bankrot zamajal ravnotežje svetovnih finančnih trgov, ki si od bankrota Lehman Brothers še ni opomogel.

Prekuhana hrana in čiste roke

2011-06-10T08:17:00.002+02:00

Medtem ko se lov na povzročitelja izbruha E.coli v Nemčiji nadaljuje, trenutno so med glavnimi osumljenci kumarice, ponovno pa se govori tudi o nevarnosti kalčkov, so na dan začele prihajati podrobnosti o poteku bolezni, ki begajo tako zdravnike, kot znanstvenike.

Poleg epidemiološke slike, okuženih je že skoraj 3000 ljudi, predvsem v Nemčiji, bega visoko število tistih, pri katerih se je bolezen razvila v nevarni hemolitično uremični sindrom. Včeraj je bilo obolelih 722, 30 od njih je doslej podleglo. Čeprav se število okužb ta teden umirja, pa se zdravniki zdaj soočajo z nenavadnim potekom bolezni, ki iz dosedanjih okužb z drugimi nevarnimi sevi E.coli ni bil poznan.

Najbolj presenečajo nevrološke posledice, ki so se v prejšnji izbruhih pojavljaje pri petini pacientov, zdaj pa jih ima že polovica obolelih. Ob prvih primerih okužb z novim sevom E.coli so se zdravniki ukvarjali predvsem z reševanjem življenj. Znano je bilo, da toksini napadajo predvsem ledvice, zato so paciente pred njihovo odpovedjo varovali z zamenjavo krvne plazme. Dokler je na voljo dovolj krvnih preparatov in bolnišničnih postelj, lahko delež tistih, ki bodo do konca življenja potrebovali dializo, omejujejo. Zdaj, ko je množica pacientov preživela začetni šok, pa so se pričele kazati doslej neznane nevrološke posledice obolenja: motorične motnje, izguba spomina, epileptični napadi. Zdi se, da se telo pred novim sevom, ki izloča nevarni toksin tudi v živčnem sistemu, odziva z burno avtoimunsko reakcijo.

Zdravniki so v boju proti novi bakteriji nemočni, saj pri zdravljenju ne morejo uporabiti antibiotikov, glavnega orožja proti drugim bakterijskim infekcijam. Tako zaenkrat ostaja najboljša zaščita pred novim sevom E.coli prekuhavanje hrane in temeljito umivanje rok.

E.coli: lov se nadaljuje

2011-06-08T10:03:00.000+02:00

2300 okuženih, 660 bolnikov s hemolitično uremičnim sindromom in 23 mrtvih je trenutna bilanca največje infekcije z E.coli v moderni zgodovini. Povzročitelj bolezni, nevarni mutant dveh znanih bakterijski sevov, ki je bil identificiran v Pekinškem Genomskem Inštitutu, je zdaj odkrit, nihče pa ne ve, od kod okužba, niti kako zdraviti bolnike, pri katerih se je bakterija pričela množiti, njeni toksini pa ogrožajo ledvica in živčevje.

Kar je doslej znano, je, da med obolelimi, za razliko od običajnih infekcij z E.coli, prevladujejo ženske v starostni skupini 25 do 35 let. Glede na dejstvo, da gre za vitkejše ženske, epidemiologi krivca za izbruh bolezni iščejo predvsem v sveži zelenjavi, ki je ta skupina zaužije več od ostalih.

Poleg nemškega zdravstva, ki se šibi pod težo epidemije, primanjkuje tako dializnih kapacitet, kot krvne plazme, ki jo potrebujejo pri zdravljenju najhujših primerov, posledice čutijo predvsem pridelovalci sveže zelenjave. Med osumljenci so se doslej znašle kumare, paradižniki, kalčki in druga zelenjava, ki se uporablja za pripravo svežih solat, a po vsakem alarmu se je izkazalo, da so bili zaključki preuranjeni in lov na povzročitelja se nadaljuje.

Najvišjo ceno zaenkrat plačuje nemški trg biološko pridelane zelenjave, ki letno obrne okrog 6 milijard evrov. Samo petino bioloških pridelkov zraste na nemških njivah, ostale pripeljejo iz drugih koncev Evrope. Varnost pridelkov, ki jih ne vzgajajo s pomočjo kemičnih preparatov, pač pa zgolj s pomočjo »naravnega hlevskega gnoja«, potencialnega medija okužbe z E.coli, je zdaj postavljena pod vprašaj.

Glavni osumljenec: kalčki

2011-06-06T19:28:00.001+02:00

Nemške oblasti, ki med glavnimi osumljenci za izbruh E.coli obravnavajo surove kumarice, paradižnike in več vrst solate, so na seznam nevarnih živil zdaj uvrstile še kalčke. Do možnega povzročitelja bolezni, za katero je doslej obolelo že 2200 ljudi in je terjala 22 življenj, je preiskovalce pripeljal neobičajni vzorec obolelih. V njem prevladujejo ženske med 20 in 50 letom, ki so pri živalskih okužbah redkeje udeležene.

Kalčki so znani kot možni prenašalci nevarne bakterije, še posebej ekološko pridelani, brez umetnih gnojil in herbicidov. Tudi v primerih, ko v njihovi pridelavi niso uporabili naravnega gnojila ali gnojevke, je po mnenju poznavalcev ta kultura zelo izpostavljena okužbam. Vzgajajo jih namreč v vlažnem okolju, pri temperaturi okrog 37 stopinj C, kar je idealno okolje tudi za razvoj E.coli.

Da kalčki lahko povzročajo infekcije E.coli, so dokazali leta 1997, ko so povzročitelja bolezni odkrili na neki farmi v Idahu. K osumljencu je ameriške preiskovalce takrat prav tako pripeljala neobičajna populacija obolelih, med katerimi so prevladovale ženske, ki kalčke uživajo veliko pogosteje od moških.

Koliko rib je dovolj rib?

2011-06-05T10:04:00.005+02:00

Na univerzi Britanske Kolumbije so za Evropski teden rib izdelali prikaz posledic pretiranega ribolova v Severnem Atlantiku v zadnjih stotih letih. Brez komentarja.

Neznanke E.coli

2011-06-04T08:27:00.003+02:00

Dva tisoč obolelih in devetnajst žrtev smrtonosnega seva E.coli v Evropi bega tako prebivalstvo, kot znanstvenike. V ZDA zaradi okužb s to bakterijo vsako leto zboli okrog 80.000 ljudi, a bolezen se le redko konča s smrtjo. Najobičajnejši vzrok infekcije je neposredni stik z okuženo živino. Leta 2000 so ameriške zdravstvene oblasti v Pennsylvaniji in Washingtonu obravnavale dva izbruha nevarnega seva O157:H7. Oba je povzročila živina. Pet let kasneje je za istim sevom zbolelo 63 ljudi na Floridi. Takrat se je bolezen razširila med obiskovalci živinorejskih sejmov. Neposredni stik z obolelo živino pa ni bil razlog vseh ameriških okužb. Leto pred Floridskim izbruhom se je v državi New York z E.coli okužilo 800 obiskovalcev krajevnega sejma. Izkazalo se je, da ga je povzročila onesnažena, neklorirana voda iz lokalnega vodnjaka, iz katere so pripravljali led. Onesnažena voda sicer velja za glavni vir okužb z E.coli v nerazvitih državah. Njena žrtev so najpogosteje otroci.

Kot v sedanjem primeru, so o razlogu bolezni dolgo ugibali pred petimi leti v Ameriki. Skrivnostnega izbruha, med katerim je bilo v 26 ameriških zveznih državah hospitaliziranih 200 ljudi, dolgo ni bilo mogoče pojasniti Več tednov so strokovnjaki ugibali o izvoru bakterije, dokler je končno niso odkrili v predpakirani, biološko pridelani špinači z neke Kalifornijske kmetije. Dodatno zmedo je takrat povzročila Uprava za zdravila in hrano, ki je Američane v nekem trenutku svarila pred kakršnimkoli uživanjem sveže špinače, češ da se bakterija nahaja v samih rastlinah in da ne gre zgolj za posledico pomanjkljive higiene pri pridelavi. Kasnejše ugotovitve so to trditev ovrgle. Za okužbo je bila kriva pomanjkljiva higiena, bakterija pa je izvirala iz živine s sosednje kmetije. Za posledicami špinačnega izbruha so umrli trije ljudje.

Razloga tokratne epidemije ne poznamo, vprašanje pa je, ali jo bo sploh mogoče pojasniti, saj je bila epidemiološka obravnava prvih primerov prepozna, bolezen pa se zdaj hitro širi. Iz žarišča v Hamburgu se je razširila v deset drugih evropskih držav, pojavila pa se je tudi v ZDA. Domnevnega povzročitelja, sev O104:H4 (STEC O104:H4) so doslej iskali predvsem v pripravljenih solatah, preiskave pa otežuje dejstvo, da zelenjavo za njihovo pripravo dobavljajo pridelovalci z vseh koncev Evrope. Nemške oblasti, ki so za izbruh bolezni sprva krivile španske kumarice, se zdaj izmikajo odgovornosti, oblasti v Evropi mirijo prebivalstvo z zagotavljanjem, da je nadaljnje okužbe mogoče preprečiti s pogostim umivanjem rok in temeljitim čiščenjem zelenjave, Rusi pa so se odločili za bolj radikalen ukrep in v četrtek prepovedali uvoz sveže zelenjave iz celotne Evropske Unije.

Fukušima ne drži vode

2011-05-23T13:59:00.000+02:00

Odkar je Fukušima izginila z naslovnic svetovnih medijev, prihajajo na dan skrb zbujajoče informacije o pravih razsežnostih jedrske katastrofe. Vse kaže, da se je v najmanj enem od treh poškodovanih reaktorjev stalila sredica in hudo poškodovala zadrževalni hram, ki zdaj pušča radioaktivni material. V dneh po nesreči je zaradi poškodb reaktorske posode voda v njej toliko upadla, da ni več prekrivala gorivnih palic. Te so se nato stalile v radioaktivno kepo, ki se je nabrala na njenem dnu in jo očitno poškodovala. Nastala je nekaj centimetrov velika odprtina, skozi katero radioaktivni material uhaja v okolje. Trenutna temperatura zadrževalne posode v prvem reaktorju se giblje med 100 in 120 stopinjami, kar lahko kaže na nadaljevanje jedrskih procesov.

Prejšnji teden je tehnikom končno uspelo vstopiti v tri poškodovane reaktorje, št. 1, 2 in 3. Po pregledu naprav in namestitvi merilnikov pritiska in temperature ima TEPCO, ki zadrževalne hrame za enkrat ohlaja z improviziranimi sistemi, zdaj ponovno na voljo podatke o dogajanju v poslopjih. Operater namerava, na podlagi načrta, ki ga je odobrila Japonska vlada, vzpostaviti nove hladilne sisteme, zatesniti zadrževalnike in do januarja prihodnjega leta zagotoviti stabilnost jedrskih naprav. Če načrt ne bo uspel, Japoncem ne bo preostalo drugega, kot da se zatečejo k rešitvi iz Černobila in okrog reaktorjev zgradijo sarkofag, ki bo preprečil nadaljnje uhajanje radioaktivnosti.

Vzpostavitev novih hladilnih sistemov ter ohladitev poškodovanih reaktorjev pa ni edina težava, s katero se soočajo v Fukušimi. V kompleksu se je doslej nabralo okrog 90.000 kubičnih metrov kontaminirane vode, s katero so hladili naprave in ki se je nabrala v kletnih prostorih. Vodo, ki predstavlja tudi pomemben vir sevanja za reševalce, morajo čim prej pospraviti na varno, kjer bo počakala na dekontaminacijo. Še en izpust v Tihi ocean, tako oblasti, ne pride več v poštev.

Japonska spreminja načrte

2011-05-13T18:56:00.002+02:00

Od začetka krize v Fukušimi je japonski premier Naoto Kan poslušal očitke o slabem vodenju. Potem, ko so se Tokiju prejšnji mesec zgodile še protijedrske demonstracije in se javno mnenje očitno nagiba proti jedrski energiji, mu zdaj sledi še premier. V torek je objavil, da Japonska opušča svoje jedrske načrte in da bo energetsko politiko odslej gradila na novih temeljih. Največji zasuk energetske politike pomeni večja uporaba obnovljivih virov energije, pri katerih Japonci močno zaostajajo za drugimi razvitimi državami ter opustitev gradnje novih jedrskih elektrarn. Dosedanja energetska politika je do leta 2030 predvidevala gradnjo 14 novih reaktorjev, s čemer bi se delež jedrske energije za pridobivanje elektrike zvišal z zdajšnjih 30 na 50 odstotkov.

Kan skuša z zadnjimi odločitvami očitno utrditi svoj omajani politični položaj. Tako usodne spremembe, kot jih je prinesla nova energetska politika, so se na Japonskem doslej sprejemale po dolgotrajnem procesu usklajevanja in v duhu konsenzualne politike, medtem ko je nova energetska zasnova nastala v ozkem krogu premierjevih sodelavcev in praktično čez noč. Spremenjeni odnos japonske vlade do nekoč vsemogočnih energetskih podjetij se je pokazal že prejšnji teden, ko je Kan od upravljavca nuklearke Hamaoka zahteval njeno začasno zaustavitev. dokler ne bo bolje zaščitena pred potresi in cunamiji. Spremembe ne bodo prizadele zgolj elektroenergetskih podjetij. Odločitev odmeva tudi v industrijskem sektorju, saj je med velikimi japonskimi podjetji kar nekaj takih, ki razvijajo jedrsko tehnologijo. Ameriški Westinghouse je na primer del Toshibe, Hitachi pa tesno sodeluje z dobaviteljem reaktorjev General Electric.

Vlada pa gre medtem še korak naprej. Potem ko je več mesecev vneto preprečevala kakršnokoli vrnitev prebivalstva v izseljeno območju okrog Fukušimskega kompleksa, je prejšnji teden končno dovolila prvim skupinam, da so se vrnile na svoje domove. Izseljenci so iz kontaminiranih domov lahko odnesli najdragocenejše, dokumente, fotografske albume in spominke na prednike. Med dvournim obiskom so prejeli doze do 25 mikrosievertov, tako da bodo zdaj organizirali obiske območja tudi za preostale izseljence. Kanova podoba v javnosti se zdaj, kot kaže spet izboljšuje.

Je cena strmoglavila zaradi računalnikov?

2011-05-10T12:05:00.003+02:00

Kadar cena surove nafte v enem dnevu pade za deset dolarjev za sod, je to redek pojav, ki napoveduje dramatične spremembe na svetovnih trgih. Takšen padec so borze zaznale ob začetku prve zalivske vojne leta 1991 in ob propadu investicijske banke Lehman Bros pred tremi leti. Oba dogodka sta zaznamovala začetek recesije.

Padca cene nafte, kakršnemu smo mu bili priča prejšnji teden, nismo videli že desetletja. V nekem trenutku je cena strmoglavila za neverjetnih 13 dolarjev za sod in sprožila pravi preplah. Nafta običajno cene ne spreminja tako skokovito, saj se z njo trguje iz dneva v dan, v ogromnih količinah. Dnevni promet na običajen dan dosega 200 milijard dolarjev, zato trg zlahka absorbira spremembe v denarnih tokovih. Kaj je povzročilo strmoglavljenje cen, ki se še zmeraj nočejo umiriti?

Večina analitikov je že nekaj časa enotnih v oceni, da so surovine precenjene. Potem ko so mnogi investitorji svoj denar nalagali v kovine in nafto in so se cene v zadnjih mesecih povzpele na zgodovinske vrhunce, gospodarska podoba sveta pa ostaja bolj ali manj meglena, je bila očitno dovolj le sapica in hiša iz kart se je začela rušiti. Začetek preplaha na naftnih trgih naj bi sprožil znani investitor George Soros, ko je zamajal ceno srebra. Ta je od konca aprila izgubila tretjino. Slabe novice so nato sprožile splošni preplah na naftnih trgih in pozicije so začele padati kot domine.

Ker se pretekli teden, razen usmrtitve Bin Ladna na svetu ni zgodilo nič dramatičnega, poznavalci za strmoglavljenje cen krivijo tudi računalnike, bolje rečeno, avtomatizirano trgovanje. Računalniški programi za trgovanje imajo namreč vgrajenih vrsto zaznamb, ki označujejo kritično ceno in ko cene padejo pod te zaznambe, začnejo računalniki avtomatično prodajati. Ko je cena padla pod kritično raven, je bil trg v trenutku zasut s ponudbami in pri vsaki novi zaznambi je trg dosegel nov val prodaj. Cena za sod nafte se danes ponovno suče okrog 100 dolarjev, NATO pa je izvedel napad na Tripoli.

Pritisk na cene zanemarljiv, zaenkrat

2011-05-09T15:02:00.002+02:00

Raziskovalci vodilnih ameriških Univerz Stanford in Columbia, ki so prejšnji teden objavili skupno študijo o vplivu podnebnih sprememb na svetovne kmetijske pridelke, zaenkrat še ne bijejo plati zvona. Kljub temu, da so se v zadnjih letih nekateri kmetijski pridelki na svetovnih borzah podražili tudi za dva do trikrat, avtorji študije vztrajajo, da dviga cen hrane ne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam.

V študiji Climate Trends and Global Crop Production Since 1980 so raziskovalci preučevali pridelke štirih, za prehrano svetovnega prebivalstva najpomembnejših kultur: pšenice, riža, koruze in soje v obdobju med letoma 1980 do 2008. Primerjava temperaturnih povprečij in pridelka na globalni ravni je pokazala, da so vremenske razmere neposredno vplivale le na manjši pridelek koruze (po izračunih za 3,8%) in pšenice (za 5,5%), medtem ko pri soji in rižu sprememb niso zaznali. Kot kaže, so v mnogih državah vpliv višjih temperatur zaenkrat kompenzirali z uvedbo sodobnih kmetijskih tehnik, svoje pa je opravil tudi vpliv ogljikovega dioksida v ozračju na rast posevkov.

Pomemben zaključek študije je, da višje temperature in spremenjeni padavinski vzorci na nekaterih območjih pridelave zaenkrat še ne vplivajo na globalne količine pridelka. Manjši donos v eni regiji so doslej vedno nadomestile večje količine od drugod. Pridelek pšenice v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, ki ga je zadnja leta oklestila suša, se je na primer zmanjšal za okrog 10 odstotkov, a na razpoložljive količine pšenice na svetovnem trgu to zaenkrat ni vplivalo. Raziskovalci so vpliv podnebnih sprememb na višje cene pridelkov zaenkrat ocenili na 6 %, pri tem pa opozarjajo, da je v oceno vključen le neposredni vpliv spremenjenega podnebja, ne pa tudi posredne, politične odločitve, kot so pritisk na cene pridelkov zaradi biogoriv. Z nadaljnjim višanjem povprečnih temperatur na svetu in z izjemnimi vremenskimi pojavi se bo cenovni pritisk, po mnenju raziskovalcev, verjetno povečal.

Veselje ni trajalo

2011-05-06T11:19:00.003+02:00

Veselje vseh, ki v visokih cenah črnega zlata vidijo največjo nevarnost za okrevanje svetovnega gospodarstva, ni trajalo dolgo. Surova nafta je od začetka tedna izgubljala na vrednosti in včeraj končala dvanajst odstotkov pod izhodiščem. Za sod nafte je bilo, prvič od začetka arabske revolucije, dovolj manj kot sto dolarjev.

Današnji dan je prinesel streznitev. Še preden so se nižje cene nafte poznale tudi na črpalkah, je vrednost soda ponovno nad stotico. Energetiki, ki so še včeraj opozarjali, da je nižanje cen pričakovano, v preteklem letu so se cene nafte zvišale za trideset odstotkov, dodatno podražitev pa so prinesli nemiri v arabskih državah, so se zdaj zavili v molk. Nižanje cen v tem tednu lahko tako pripišemo predvsem vplivu, ki ga je imela na naftni trg Bin Ladnova usmrtitev. Prve znake pešanja ameriškega gospodarstva je, kot kaže, uspešno nadomestilo povpraševanje iz držav BRIC.

Cene nafte se tako v bližnji prihodnosti ne bodo bistveno spreminjale. Naftni kartel OPEC se bo sicer sestal že 8. junija, a zaradi spora med Savdsko Arabijo in Iranom večjih sprememb na ponudbeni strani ni mogoče pričakovati, pritisk na cene pa predstavlja tudi nadaljevanje spopadov v Libiji.

Donald je odpuščen

2011-05-05T11:44:00.008+02:00

Potem ko je Bela Hiša prejšnji teden objavila rojstni list Baracka Husseina Obame in ovrgla sume, da naj bi se aktualni predsednik, v nasprotju z ustavo, rodil zunaj ZDA, se je kandidatura Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata sesula v prah. Kar je sledilo, ni bilo le opozorilo Trumpu, novincu na političnem parketu, ki si je z dvomom v Obamin rojstni kraj dvigal priljubljenost na desnici, pač pa tudi vsem ostalim, ki se bodo na predsedniških volitvah prihodnje leto spoprijeli z Obamo.

Rojstni list je bil objavljen v času, ko Američani sicer spremljajo nove epizode Trumpovega šova Pripravnik, a to je bil šele začetek. Na tradicionalnem letnem srečanju z novinarji, ki je sledilo, se je Obama neusmiljeno ponorčeval iz kandidata za republikansko nominacijo. V govoru mu je priporočil, naj se zdaj, ko je rojstni list objavljen, raje posveti pomembnejšim vprašanjem, kot sta: ali so Američani dejansko pristali na luni in ali je v kraju Roswell v resnici pristal leteči krožnik. Sledile so salve smeha. Trump, ki je bil v dvorani, je potrpežljivo sprejemal udarce. Bela Hiša je pred tem večkrat poudarjala, da se predsednik ukvarja s pomembnejšimi temami in na milostni strel ni bilo treba dolgo čakati.

V nedeljo je bil Pripravnik ponovno prekinjen, tokrat z napovedjo, da bo predsednik nagovoril Američane. Z objavo Bin Ladnove smrti je Obama Trumpu ponovno prevzel šov. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da zdaj kar šestdeset odstotkov Američanov ne bi nikoli podprlo kandidature političnih pripravnikov, kot sta Sarah Palin ali Donald Trump. Donald je za republikansko nominacijo odpuščen.

Namesto zemlje zamenjali standard

2011-05-03T14:39:00.003+02:00

Vlada in agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA sta zaradi nesreče v Fukušimi doslej že dvakrat spremenili japonske jedrske standarde. Najprej so zvišali mejno dozo radiacije za zaposlene v jedrskih elektrarnah s 100 na 250 milisievertov na leto, zatem pa so oblasti TEPCU dovolile še izpust kontaminirane vode v morje, zaradi česar je radioaktivnost morske vode presegla najvišjo dovoljeno raven za 100 krat. V tretje je zdaj prišlo do upora.

Skupina besnih staršev iz prefekture Fukušima je v petek predstavnikom vlade izročila vrečo s prstjo ene od šol iz prizadetega območja. Vlada je namreč v postopek predložila novo spremembo mejne vrednosti, tokrat za japonske šolarje. Ti bi po novem lahko namesto 1 milisieverta prejeli 20 milisievertov na leto, toliko, kolikor jih nemški predpisi dopuščajo za zaposlene v jedrskih elektrarnah.

Pristojni priznavajo, da gre za skrajni ukrep, ki naj bi omogočil šolanje otrok v prizadetem območju, zanikajo pa, da so po sredi stroški. Alternativo bi predstavljala le popolna zamenjava trideset centimetrske plasti zemlje in peska v okolici šol, zato so mnogi prepričani, da gre za še enega od manevrov Japonske vlade, s katerim se izogiba naraščajočim stroškom sanacije jedrske katastrofe. Tri četrtine šolskih dvorišč v okolici Fukušime naj bi bilo tako kontaminiranih, da radioaktivnost krepko presega dosedanji milisievert na leto. Meritev prsti, ki so jo prizadeti starši izročili vladnim uradnikom, je pokazala vrednost 38 milisievertov.

Na nedopusten odnos japonskih oblasti do lokalnega prebivalstva zdaj ne opozarjajo več le okoljevarstvene organizacije. Toshiso Kosako, profesor Tokijske univerze, ki je vladi doslej svetoval pri obvladovanju krize, je protestno odstopil in pristojne okrivil za nesprejemljivo kršenje mednarodno priznanih standardov. Predstavniki organizacije Zdravniki za družbeno odgovornost, ki je za svoje delo prejela Nobelovo nagrado, pa so japonsko vlado opozorili, da so otroci veliko bolj ranljivi od odraslih in da se bo zaradi spremembe standarda verjetnost za rakava obolenja med njimi najmanj podvojila

Pet minut slave

2011-04-20T11:36:00.004+02:00

Francija je včeraj žela svojih pet minut slave. Država, katere energetike si brez jedrske tehnologije ni mogoče predstavljati, skoraj osemdeset odstotkov elektrike Francozi pridobijo s cepljenjem atomov, se v času omajanega zaupanja v jedrsko tehnologijo bori za ohranitev lastnega prestiža. Ni naključje, da je bil Szarkozy prvi tuji državnik, ki je po izbruhu jedrske krize obiskal Japonsko, kot tudi ni naključje, da so bili v njegovem spremstvu predstavniki Areve, francoskega jedrskega podjetja.

Tudi včerajšnji nastop francoskega premierja Filona na donorski konferenci v Kijevu potrjuje odločenost Francozov, da v jedrski tehnologiji ohranijo primat. Natančno četrt stoletja po požaru in eksploziji reaktorja v Černobilu so v Ukrajinski prestolnici zbirali sredstva za sanacijo sarkofaga, s katerim je pokrito jedrsko pogorišče. Francija je obljubila 49 milijonov evrov in s tem postala največji donor. Kljub temu, da denar obljubljajo tudi mnoge druge razvite države, med njimi tokrat ni Japonske, pa Ukrajincem za trajnejšo rešitev Černobila še ni uspelo zbrati potrebnih 700 milijonov evrov, kaj šele zagotoviti sredstev za oskrbo stotisočev »prostovoljcev« in likvidatorjev, ki so čistili pogorišče. Ukrajina in Rusija bi morali samo za zdravstvene posledice Černobilske katastrofe letno nameniti milijardo evrov.

Francozi pa so včeraj blesteli tudi na jedrskem pogorišču na drugem koncu sveta. Direktorica Areve je na odmevni tiskovni konferenci v Tokiju oznanila, da bodo Francozi za čiščenje kontaminirane vode v Fukušimi postavili čistilno napravo. Fukušimska čistilna naprava bo uporabljala tehnologijo obarjanja, ki je že preizkušena v dveh napravah v Franciji. Z uporabo kemičnih reagentov v postopku oborijo in izločijo radioaktivne delce, očiščeno vodo pa lahko nato ponovno uporabijo v hladilnih sistemih reaktorjev. S to odločitvijo se je TEPCO, kot kaže odpovedal uporabi ruske tehnologije. Odločitev za Arevo ima dalekosežne posledice za francosko jedrsko tehnologijo, ki je v primerjavi z Rusko (Černobil) in Ameriško (Fukušima) zdaj v veliki prednosti. Francozi jo hočejo vsekakor izkoristiti, s pomočjo "diplomacije".

Irska je spet Moody

2011-04-15T14:02:00.003+02:00

Moody's je danes ponovno znižal bonitetno oceno Irskega dolga. Obveznice opešanega tigra po mnenju te agencije zdaj od smetja loči le še korak. Potem ko je vlada še včeraj optimistično objavila uspešen zaključek pregleda gospodarskega stanja v državi in je druga bonitetna hiša, Fitch izboljšala svojo oceno obveznic, se je danes ponovno zalomilo.

Moody's dvomi, da je Irska sposobna ohraniti razmerje med zadolžitvijo in kosmatim proizvodom na vzdržnih 120 odstotkih. Tudi Mednarodni finančni sklad (IMF) je zadržan. Medtem vlada še zmeraj verjame, da bo Irsko gospodarstvo letos zraslo za 1,7 odstotne stopnje, je IMF znižal svojo napoved z 0,9 na 0,5 odstotka in obenem podvomil, da ji bo tekoči primanjkljaj do leta 2015 uspelo spraviti pod 3 odstotke. Letošnji proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 9,4 odstotka.

Irske težave pa so po mnenju nekaterih analitikov zgolj odsev ugibanj o prestrukturiranju dolgov največje evropske bolnice, Grčije. Ta se bo v drugi polovici leta ponovno znašla na robi bankrota, saj bo grški javni dolg presegel 150 odstotkov kosmatega proizvoda, to pa je meja, ko servisiranje javnega dolga postane nevzdržno.

Donald nima šans?

2011-04-15T11:46:00.006+02:00

"Moja prednost je v tem, da sem zelo bogat. Če potrebujem 600 milijonov, jih lahko dam iz lastnega žepa. To je velika prednost pred ostalimi kandidati." S temi besedami je Donald Trump, nepremičninski mogotec in televizijska zvezda šova Pripravnik (Apprentice) pojasnjeval svoj naskok na republikansko predsedniško nominacijo.

Pustimo ob strani, da utegne biti 600 milijonov za volitve prihodnje leto veliko premalo. Kandidata za predsednika bosta morala po vsej verjetnosti zbrati krepko čez 1,6 milijarde, kolikor sta leta 2008 porabila McCain in Obama. Donald Trump je zdaj tudi uradno potrdil, da bo 22. maja, ob zaključku letošnjega Pripravnika, dokončno objavil, ali se bo resnično potegoval za republikansko nominacijo.

Napoved mnogi zavračajo kot še enega v nizu spretnih manevrov za dvig popularnosti televizijskega šova Pripravnik. Nielsen Research Data, ki meri gledanost programov, je od marca, ko so se pojavile prve govorice o Trumpovi kandidaturi, dejansko zabeležil dvig popularnosti. S 7,9 milijona gledalcev zdaj Pripravnika spremlja že 8,7 milijona, dobrih devet odstotkov več, kot ob začetku sezone.

Da gre pri Trumpovi kandidaturi lahko tudi za kaj več, pa kažejo trenutne meritve političnega utripa. Med morebitnimi kandidati za republikansko nominacijo se je na lestvicah že prebil na drugo mesto in s 17 odstotno podporo vsekakor ni med outsiderji. Trumpovo popularnost med desnimi volivci mnogi že primerjajo s popularnostjo Sarah Palin, ki se je po zadnjih predsedniških volitvah za trenutek prelevila v televizijsko zvezdo. Kljub Trumpovemu renomeju, ki ga ima trenutno v delu javnosti kot uspešen poslovnež, pa poznavalci opozarjajo, da so se mnogi njegovi posli končali z bankrotom, predvsem pa, da o dejanski politiki, ki se dogaja v Washingtonu, nima pojma. Pot do nominacije bo vsekakor še dolga.

Trump se je mnogim volivcem na desni medtem že priljubil s svojo neposredno komunikacijo. Brez dlake na jeziku je na konferenci Konzervativne politične akcije v Washingtonu prisotnim zabrusil, da verjetni predsedniški kandidat, Ron Paul na volitvah nima šans. Kdorkoli se bo prihodnje leto pomeril z Obamo, bo imel težko delo. Zlasti to velja za političnega začetnika, ki je prejšnji teden na neki televizijski mreži na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Američani zapustili Irak, prostodušno odgovoril: "Če ostanemo, zadržimo nafto. Če namerava nafto prevzeti Iran, ostanemo in zadržimo nafto."

Japonska se bo še tresla

2011-04-14T14:52:00.004+02:00

Po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Japonsko, se tla še zmeraj umirjajo. Seizmologi so v mescu dni zabeležili več kot 400 popotresnih sunkov z magnitudo nad 5 stopnjo in na tisoče šibkejših. Čeprav njihova pogostnost upada, bo za dokončno umiritev tal po prepričanju seizmologov potrebnih od pet do deset let.

V zadnjem tednu se je Tokio zatresel kar sedemkrat, vsak sunek pa pred Japonce postavlja nove izzive. Popotresni sunki so lahko namreč prav tako uničujoči, sprožijo pa tudi cunamije. Potresu ob obali Sumatre, leta 2004, z magnitudo 9,1 stopnje, ki je povzročil cunami, v katerem je izgubilo življenje 200.000 ljudi, je tri mesece kasneje sledil popotresni sunek z magnitudo 8,6 stopnje. Popotresni sunek, ki je prejšnji četrtek stresel Japonsko, je dosegel magnitudo 7,1 stopnje. Cunamija sicer ni sprožil, je pa zaustavil pet termoelektrarn na premog in brez elektrike je ostalo 3,6 milijona gospodinjstev.

Zaradi tresenja tal so improvizirane hladilne sisteme v kompleksu Fukušima začasno ustavili in reševalci so se umaknili na varno. Predstavnik TEPCA je kasneje priznal, da so bili poškodovani reaktorji najmanj eno uro brez nadzora in da trenutno največja nevarnost grozi prav zaradi popotresnih sunkov in cunamija, ki bi ponovno zalil reaktorje. Da bi to preprečili bodo tehniki zdaj vzpostavili tri obrambne sisteme. Električne kable, ki vodijo do posameznih reaktorjev, bodo medsebojno povezali, tako da bodo napajanje iz omrežja lahko vzdrževali tudi v primeru, če je ena od povezav poškodovana. Dieselske generatorje za oskrbo črpalk v primeru izpada elektrike bodo prestavili na manjšo vzpetino v kompleksu, tja pa bodo začasno namestili tudi eno od gasilskih črpalk, s katero lahko ohlajajo reaktorje in izrabljene gorivne palice.

Fukušima je postala havarija

2011-04-12T11:54:00.002+02:00

Japonska agencija za jedrsko in industrijsko varnost NISA je zvišala oceno nesreče v Fukušimi s pete na sedmo stopnjo. Nesreča v kompleksu šestih reaktorjev na vzhodni japonski obali je zdaj ocenjena z najvišjo stopnjo lestvice INES Mednarodne agencije za jedrsko varnost. Edina nesreča te stopnje doslej je bila eksplozija reaktorja v Černobilu aprila 1986, ki sicer velja za največjo jedrsko nesrečo vseh časov.

Predstavnik NISE je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je odločitev o zvišanju ocene posledica skupne količine izpustov radioaktivnega materiala v okolico. Po mednarodni lestvici 7 stopnja namreč pomeni, da je ob nesreči prišlo do večjega izpusta radioaktivnosti s smrtnimi primeri, obsežnimi zdravstvenimi posledicami in vplivom na okolje, medtem ko 5 stopnja označuje smrtne žrtve, a le manjši izpust radioaktivnosti v okolico. To je že drugo povišanje stopnje nesreče, saj so 19. marca japonske oblasti oceno nesreče v Fukušimi dvignile s četrte na peto stopnjo.

Zemlja je modra, nebo je črno

2011-04-12T09:47:00.002+02:00

Na današnji dan pred pol stoletja je Jurij Gagarin z vesoljsko ladjo Vostok, kot prvi človek v zgodovini, poletel v vesolje. Jurij je otroštvo preživel pod nemško okupacijo, v zelo težavnih razmerah in pozno začel s šolanjem. Za pilota se je najprej učil v Saratovu, nato pa je bil sprejet v vojno letalstvo.

Dve leti pred poletom v vesolje je bil premeščen v odred prvih dvajsetih kandidatov za kozmonavte. Kakšen naj bo kozmonavt, je določil Sergej Koroljov, vodja sovjetskega vesoljskega programa. Pilot naj bi imel okrog 30 let, tehtal naj bi manj kot 72 kilogramov in v višino meril manj kot 170 centimetrov, omejitve, ki jih je narekovala Vostokova kapsula. Med drugimi kandidati je bil Jurij izbran predvsem zaradi svoje komunikativnosti in odprtosti, dveh pogojev za uspešno propagando po zaključku tvegane operacije.

Jurij Gagarin je 12. aprila 1961 vzletel s sovjetskega kozmodroma Bajkonur. Polet v vesolje, med katerim je obkrožil zemljo, je trajal uro in 48 minut, nakar je Vostokova kapsula pristala v Saratovskem okrožju. Na višini nekaj tisoč metrov pred pristankom se je Jurij uspešno katapultiral, se s padalom spustil na zemljo in zapisal v zgodovino kot prvi človek, ki je poletel v vesolje. Jurij Gagarin se je smrtno ponesrečil leta 1968.

Potres na potres in Fukušima vmes

2011-04-11T15:04:00.002+02:00

Še pred mesecem dni povsem neznan Japonski kraj postaja, tako kot Černobil pred četrt stoletja, sinonim za jedrsko katastrofo neobvladljivih razsežnosti. Čeprav je zaenkrat nemogoče ugotoviti dejansko stanje, ki vlada v kompleksu jedrskih elektrarn in v okolici, dva reaktorja sta po dosedanjih informacijah v stabilnem stanju ohlajevanja, pa ostaja dejstvo, da je celotna količina radioaktivnega materiala, izpostavljenega v Fukušimi, večja od tiste, ki je eksplodirala v Černobilu. Da je ironija usode še večja, za pomanjkljivo obveščanje pred četrt stoletja so svetovni mediji okrivili razpadajoč komunistični sistem, nesrečo pa pripisali tehnološki zaostalosti sovjetskih reaktorjev. Četrt stoletja kasneje demokratična in tehnološko dovršena Japonska svetu kaže nenavaden obraz jedrske tehnologije.

Popotresni sunek z magnitudo 7,1 stopnje, ki je v ponedeljek zvečer po lokalnem času prizadel vzhodno obalo Japonske, je ponovno prekinil električni tok do dveh reaktorjev. TEPCO je potrdil, da so se tudi delavci, ki z vodo polivajo reaktorje št. 1 do 3, začasno umaknili na varno. Skoraj istočasno, ko so reaktorji začasno ostali brez hlajenja, je Japonska vlada končno odločila, da bo razširila območje, iz katerega bodo zaradi povišanega sevanja izselili prebivalstvo. Ukrep, h kateremu so že tedne pozivale nevladne organizacije, pa tudi Mednarodna organizacija za jedrsko varnost, bo zajel nosečnice, otroke in bolnike v tridesetkilometrskem pasu in tiste, ki živijo v krajih, posebej izpostavljenih sevanju.

TEPCO je sicer objavil, da zaključuje operacijo praznjenja rezervoarjev z "nizkoradioaktivno" vodo v okoliško morje, ki sta ji ostro nasprotovali Kitajska in Koreja, a bo omogočil skladiščenje visokokontaminiranih odplak iz poškodovanih reaktorjev. Kompleks elektrarn je danes ponovno obiskal tudi generalni direktor TEPCa, ki je bil med krizo hospitaliziran zaradi srčnih težav. Ponovno se je opravičil za težave, ki jih je njegovo podjetje prizadejalo prefekturi Fukušima in njenim prebivalcem. Kljub opravičilu pa ga, po navedbah medijev, lokalni prefekt ni želel sprejeti. "Direktor mu je zato na prefekturi pustil svojo vizitko".

Na kolenih tudi Portugalci

2011-04-07T14:17:00.001+02:00

Potem ko so se bonitetne ocene portugalskih obveznic v manj kot mesecu dni dvakrat znižale, agencija Standard & Poor's jih ocenjuje slabše, kot Indijske ali Indonezijske papirje, je Portugalska prehodna vlada danes zaprosila za Evropsko finančno pomoč.

Še ta mesec bi morali Portugalci zbrati 9 milijard evrov za odplačila obveznosti, preveč za vlado, ki se bo obdržala le do volitev 5. junija. Obresti na desetletne obveznice so po znižanju bonitete presegle 8 odstotnih točk, analitiki pa ocenjujejo, da so bile že 7 odstotne za državo prevelik zalogaj.

Portugalsko tehnično vlado zdaj čakajo pogajanja, podobno kot v primeru Grčije in Irske, le da je tokratni izziv še bistveno večji. Lizbona se bo o posojilih in zategovanju pasu namreč pogajala v predvolilnem vzdušju, ki ga bo označevala vsesplošna kriza. Gospodarski rezultati so slabi: Portugalska že drugič v zadnjih treh letih vstopa v recesijo.

Iz Fukušime spet nekaj dobrega

2011-04-06T11:25:00.000+02:00

Japonskim delavcem, ki se trudijo obvladati poškodovane reaktorje v Fukušimi, je ponovno uspel veliki met. Potem ko so prejšnji teden v kompleks pripeljali elektriko in zagnali prve električne črpalke, jim je danes ponovno uspelo nemogoče. Po dveh dneh neuspešnih poskusov je razpoka na reaktorju št. 2. zamašena. To je pomemben dosežek, saj je bila voda iz poškodovanega reaktorja visoko kontaminirana. Odčitek v bližini je za pet milijonkrat presegal dovoljeno vrednost.

Razmere pa ostajajo zapletene. Nekateri poznavalci že več časa poudarjajo, da gre v Fukušimi za nesrečo, ki presega Černobilsko. Za razliko od sovjetske nesreče izpred četrt stoletja, v kateri je bil udeležen zgolj en reaktor, se Japonci soočajo s štirimi nestabilnimi jedrskimi sistemi. V reaktorjih so se sredice verjetno delno stalile, nekateri zadrževalni hrami so poškodovani in puščajo, razmere pa še otežuje izrabljeno gorivo, ki se nahaja na sedmih lokacijah kompleksa. Skupna količina radioaktivnega materiala v izrabljenem gorivu je po prepričanju analitikov večja od tiste, ki je eksplodirala in zgorela v Černobilu.

Poleg omejevanja nekontroliranega iztekanja radioaktivnih odplak v morje, je zdaj prva naloga reševalcev ohranjanje poškodovanih reaktorjev v stabilnem stanju. Da bi preprečili eksplozije vodika, ki so v prvem tednu po nesreči poškodovale reaktorje, bodo v prvega danes začeli vpihovati dušik, ključnega pomena pa je ponovni zagon hladilnih sistemov. V primeru, da so obstoječi preveč poškodovani, TEPCO obljublja, da bodo ob treh najbolj problematičnih zgradili nove. Če Japoncem uspe še ta podvig, bo najhujše mimo.

Rusi prihajajo!

2011-04-05T13:54:00.000+02:00

Medtem ko Japoncem v Fukušimi že pomagajo ekipe Američanov in Francozov, naj bi se jim zdaj pridružili še Rusi. V pristanišče ob kompleksu poškodovanih elektrarn naj bi iz Vladivostoka privlekli plavajočo ploščad Suzuran, eno največjih naprav za dekontaminacijo vode na svetu. Plavajočo čistilno napravo iz leta1989 sicer uporabljajo ob razgradnji ruskih jedrskih podmornic. V letu dni lahko dekontaminira 7.000 kubičnih metrov odplak.

To bo sicer le kaplja v morje. V Fukušimi se morajo ta teden znebiti skoraj 12.000 kubičnih metrov nizkoradioaktivnih odplak, ki so se nabrale v rezervoarjih. Izpraznjene bazene potrebujejo za skladiščenje visokoradioaktivne vode, ki se nabira v poškodovanih reaktorjih. TEPCO načrtuje nakup še treh ploščadi, ki bi jih zasidrali v pristanišču in bi služile za dekontaminacijo vode.

Nadaljuje se tudi operacija mašenja odprtine na poškodovanem reaktorju št. 2. Po neuspešnem poskusu s polimerno smolo bodo razpoko zdaj skušali zapolniti s tekočim steklom iz nanodelcev. Nadaljujejo tudi s poskusnim zagonom hladilnih črpalk, da bi omogočili recikliranje hladilne vode. Dokler zaprtih sistemov ponovno ne usposobijo, se bo kontaminirana voda nabirala v kompleksu. Ocenjujejo, da se je je nabralo že 60.000 kubičnih metrov.

TEPCO pa ima še nove težave. Danes so lokalnim oblastem in preseljenemu prebivalstvu pričeli izplačevati odškodnino, ki jo imenujejo "žalni denar", medtem pa se poraja vprašanje, kdo bo kril stroške reševanja, saj so delnice podjetja po nesreči strmoglavile na pičlih 20 odstotkov prvotne vrednosti.

Fukušima se bo vlekla še mesece

2011-04-04T11:18:00.000+02:00

Vikend se je začel z obetavnimi novicami o odkritju razpoke na reaktorju št. 2 in možnosti, da bi se širjenje radioaktivnosti v okolico končno zaustavilo. Nedelja se je iztekla v bolj zadržanem tonu. Predstavniki japonske vlade so priznali, da bo reševanje Fukušime verjetno zahtevalo "mesece trdega dela".

Še v soboto je kazalo, da bo končno mogoče preprečiti iztekanje radioaktivne vode v morje. Tehniki so na betonskem zadrževalniku reaktorja št. 2 odkrili dvajset centimetrsko razpoko, iz katere izteka kontaminirana voda, ki dosega radioaktivnost do 1000 milisievertov na uro, dovolj, da v nekaj dneh pokonča delavce, ki delajo v bližini reaktorja. Radioaktivnost je verjetno posledica delno staljenih gorivnih palic v sredici reaktorja.

Nedeljski poskus, da bi razpoko zamašili z mešanico žagovine, papirja in polimera, katerega volumen se ob stiku z vodo poveča za 50-krat, se ni posrečil, zato danes nadaljujejo z iskanjem mesta, od koder radioaktivni material uhaja v morje. Širjenje kontaminirane vode v ocean naj bi TEPCO skušal zajeziti tudi z nekakšno zaveso, a podrobnosti o tem še niso znane.

Težavam navkljub pa četrti teden Fukušime prinaša tudi nekaj dobrih novic: reaktorjev št. 1, 2 in 3 ne polivajo več z morsko vodo, pač pa so jih priključili na omrežje in jih hladijo s sladko vodo, v ostalih reaktorjih pa stanje zaenkrat ostaja stabilno.

Fukušima še ni povsem izgubljena, zaenkrat

2011-03-31T11:59:00.006+02:00

Reševanje jedrskih elektrarn se nadaljuje v tretji teden, razmere v okolici Fukušime pa ostajajo prav tako nejasne, kot so bile v prvih dneh po potresu. Nihče ne more z gotovostjo ugotoviti, v kakšnem stanju so štirje od šestih reaktorjev in bazeni z izrabljenim gorivom.

Radioaktivne meritve v okolici položaja nič bolj ne razjasnijo. Potem ko so meritve radioaktivnega joda v okoliškem morju prejšnji vikend dosegle 1850 kratnik običajnih vrednosti in nato upadle, so se zdaj ponovno dvignile, na rekordno vrednost, ki mejno presega za več kot 4000 krat. Strokovnjaki so si edini, da morsko vodo kontaminirajo odplake, ki odtekajo iz poškodovanih reaktorjev.

Vrednosti, izmerjene na kopnem, prav tako ostajajo uganka. Mednarodna agencija za jedrsko varnost je potrdila, da so v 40 kilometrski razdalji od kompleksa izmerili nevarne vrednosti sevanja in japonske oblasti pozvala k širitvi območja evakuacije. Istočasno je japonska uprava za jedrsko varnost objavila rezultate svojih meritev znotraj tridesetkilometrskega pasu, ki ne presegajo 42 mikrosievertov na uro. Tolikšno dozo radioaktivnosti bi, po navedbah Japoncev, prejel potnik, ki bi z letalom šestkrat potoval med Tokijem in New Yorkom.

Medtem so na Japonsko prispeli strokovnjaki francoske jedrske družbe Areva, ki naj bi pomagali pri reševanju Fukušime. Francozi več kot tri četrtine elektrike pridobijo iz jedrskih elektrarn in so posebej zavzeti za umiritev razmer v jedrskem kompleksu. Pomoč ponovno prihaja tudi iz Združenih držav, od koder na Japonsko potuje 140 pripadnikov posebnih vojaških enot. Američani bodo s seboj pripeljali tudi robote za reševanje v težavnih razmerah.

Lastnik elektrarn TEPCO medtem rešuje, kar se rešiti da. Podjetje je že sporočilo, da načrtuje zaprtje in razgradnjo štirih poškodovanih reaktorjev, medtem ko za dva, ki sta trenutno v stabilnem stanju, upajo na ponovni zagon. Njegove delnice so medtem strmoglavile in pojavljajo se govorice, da ga bodo morali podržaviti in s tem rešiti pred bankrotom. Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je stroške odškodnin jedrske katastrofe ocenila na 93 milijard evrov.

So živilske barve varne?

2011-03-30T15:04:00.002+02:00

V zadnjih letih se vrstijo dokazi, da živilske barve povzročajo vedenjske motnje. Potem ko je Ameriška uprava za zdravila in hrano (FDA) vrsto let zavračala pozive, naj njihovo uporabo podrobneje preuči, je zdaj popustila in o tem napovedala strokovno razpravo.

Barvila, ki jih že desetletja uporablja prehrambena industrija z obeh strani Atlantika, v Evropi jih poznamo pod oznakami E100 do E199, izvirajo iz tridesetih let prejšnjega stoletja. FDA je doslej vztrajala, da so zato povsem varna in je zahteve po dodatnih raziskavah vedno zavračala. Doslej je prepovedala le dve barvili. Ena od oranžnih se je sredi prejšnjega stoletja izkazala za strupeno, rdečo barvo, ki je kancerogena, pa so morali zamenjati.

Prvi, ki je posumil, da živilske barve vplivajo na vedenje otrok, je bil kalifornijski specialist za otroške alergije dr. Benjamin Feingold. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z uporabo diet uspešno zdravil otroško hiperaktivnost. Tudi takrat je FDA vztrajala, da so barve varne za otroke, čeprav je obenem priznala, da lahko "nekatere snovi v hrani vplivajo na otroke, ki sicer kažejo znake hiperaktivnosti."

Po letu 2007, ko je študija v ugledni medicinski reviji Lancet potrdila povezavo med živilskimi barvami in hiperaktivnostjo, se je pritisk na ameriške zakonodajalce okrepil. Mnoge nevladne organizacije zadnja leta zahtevajo, da se uporaba spornih barvil prepove ali pa se izdelki označujejo z napisom: "Uporabljena umetna barvila pri nekaterih otrocih povzročajo hiperaktivnost in vedenjske motnje." FDA zdaj obljublja, da bo zadevi prišla do dna.

Plutonij je ušel iz steklenice

2011-03-29T10:25:00.003+02:00

V Fukušimi gre, kot kažejo zadnje novice, s slabega na slabše. Zdaj je uradno potrjeno, da so na petih lokacijah kompleksa elektrarn našli plutonij. Zaradi svoje izjemne kancerogenosti, po mnenju mnogih poznavalcev gre za najbolj nevaren element na planetu, in zelo dolge razpolovne dobe, ki znaša prek 24.000 let, je najdba še dodatno zapletla razmere. Plutonij, ki se zaradi visoke mase po zraku le težko širi, vsebuje mešano gorivo reaktorja št. 3, tako da lahko najdbe izvirajo zgolj iz njegove poškodovane sredice ali iz izrabljenih gorivnih palic.

Reševalci se soočajo z več težavami hkrati. Potem, ko so v ponedeljek v betonskih ceveh pod reaktorjem št. 2 odkrili nevarno kontaminirano vodo, je nastala dilema, ali naj jo čim prej izčrpajo in tako zmanjšajo sevanje, ali pa naj nadaljujejo z improviziranim hlajenjem, ki verjetno prispeva dodatne količine nevarnih odplak.

Reševanje katastrofe v Fukušimi poleg tehničnih zdaj predstavlja tudi politične izzive. V prvi vrsti gre za omajano zaupanje v japonsko sposobnost obvladovanja težav. Francoska vlada je namreč potrdila, da so nekatera njena podjetja prejela prošnje za pomoč pri obvladovanju katastrofe. Japonski premier se je v zadnjih dneh znašel tudi pod pritiskom očitkov iz opozicije, češ da je bila prva evakuacija okoliškega prebivalstva nezadostna. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki že več dni meri radioaktivnost v okolici kompleksa, poziva ljudi, naj čim prej zapustijo tridesetkilometrski pas, za katerega so oblasti še donedavna zagotavljale, da je povsem varen. Če bo do ponovne evakuacije dejansko prišlo, bo zaradi Fukušime svoje domove zapustilo že 200.000 ljudi.

Fukušima na drugem koncu sveta

2011-03-28T11:21:00.007+02:00

Nesreča v japonskem jedrskem kompleksu je terjala prvo politično žrtev, na drugem koncu sveta. Obupni poskus kanclerke Angele Merkel, da bi se z zapiranjem jedrskih elektrarn zadnji trenutek prikupila nemškim volivcem, ni požel odobravanja.

Če držijo začasni volilni rezultati iz Baden-Württemberga, so nemški Zeleni včeraj dosegli svojo veliko zmago. V eni od najbogatejših dežel, kjer je Krščansko-demokratska Unija vladala več kot pol stoletja, je včeraj prišlo do preobrata. Volivci so stranko Angele Merkel kaznovali za njeno jedrsko obračanje po vetru, pa tudi za nekatere druge nespretne odločitve, kot je nepriljubljena izgradnja nove železniške postaje v Stuttgartu. Krščanski demokrati so, po začasnih rezultatih sicer uspeli zadržati prvo mesto, a deželne vlade jim z 39 odstotki osvojenih glasov ne bo uspelo oblikovati.

Na drugem bregu so zdaj veliki zmagovalci včerajšnjih volitev, Zeleni, ki jim je tokrat uspelo več kot podvojiti rezultat zadnjih volitev. S 25 odstotki in s socialdemokratskim izkupičkom 23 odstotkov, bodo prvič v zgodovini Nemčije na čelo deželne vlade lahko imenovali svojega voditelja. Ministrski predsednik Baden-Württemberga bo tako verjetno postal nekdanji učitelj naravoslovja Winfried Kretschmann. Volilni uspeh so na sedežu stranke Zelenih v Berlinu pospremili z besedami: "Vpisali smo se v zgodovino."

Japonska mora se nadaljuje

2011-03-27T10:52:00.003+02:00

Fukušima se spreminja v japonsko nočno moro. Po preiskavi dogodka, v katerem so bili hospitalizirani trije delavci, ki so prišli v stik z kontaminirano vodo, so v soboto predstavniki TEPCA priznali, da povišano radioaktivnost v poslopjih treh reaktorjev zaznavajo že od srede prejšnjega tedna. Med reaktorji, v katerih se nabira radioaktivna voda, ki jo skušajo zdaj izčrpati, je tudi najnevarnejši, št. 3 s plutonijem.

Kako visoki so posamezni odčitki pove podatek, da so v reaktorju št. 2 včeraj namerili 1.000 milisievertov na uro. Japonski standard za zaposlene v elektrarnah dovoljuje sevanje 250 milisievertov na leto (pred nesrečo je mejna vrednost znašala 100 milisievertov na leto), kar pomeni, da bi delavce po četrturnem delu v reaktorju morali poslati domov, do naslednjega leta.

Razmere v kompleksu tega seveda ne dovoljujejo, a so zato reševalni poskusi pogosto prekinjeni. Delavce so na varno umaknili tudi v nedeljo, potem ko je voda v poslopju reaktorja št. 2 presegla kritične ravni. Obenem skušajo morsko vodo, s katero so doslej ohlajevali kompleks, zamenjati s sladko, saj sol očitno škoduje cevnim sistemom.

Najslabše novice pa ne prihajajo s kompleksa elektrarn, pač pa z morja. Japonske oblasti so priznale, da radioaktivnost v morju, v pasu 30 km okrog Fukušime narašča. V soboto so namerili 1.250 krat višjo raven, v nedeljo pa je bil odčitek že 1.850 krat višji od običajne ravni radioaktivnosti morske vode. Vprašanje, kakšen je vpliv onesnaženja na morsko hrano, ostaja neodgovorjeno.

Ali pušča najnevarnejši reaktor?

2011-03-25T11:47:00.000+01:00

Kljub pomanjkanju zanesljivih informacij vse kaže, da najmanj en od štirih zadrževalnih hramov v kompleksu Fukušima pušča jedrski material. Od šestih reaktorjev sta dva zdaj v tako imenovanem stanju hladne zaustavitve, torej varna, ostali štirje pa ostajajo bolj ali manj nestabilni. Najbolj zaskrbljujoče je stanje reaktorja št. 3 s plutonijem, ki ga že več dni priključujejo na električno omrežje. Zaskrbljenost se je povečala včeraj, ko so dva tehnika, ki sta delala v njegovi bližini, z resnimi radiacijskimi opeklinami odpeljali v bolnico.

Če informacije držijo in je do poškodb prišlo, ko so njuni škornji prišli v stik s kontaminirano vodo, je stanje resno. Visoka stopnja radioaktivnosti vode v neposredni bližini reaktorja št. 3 je lahko posledica poškodb na zadrževalnem hramu. Tudi drugi dokazi za nekontrolirano izhajanje radioaktivnega materiala se v zadnjih dneh množijo. Kitajske oblasti so potrdile, da so pri dveh osebah, ki sta pripotovali z Japonske, včeraj odkrili "resno povečanje" radioaktivnosti.

Medtem se iz območja okrog Fukušime pripravlja nova evakuacija. Japonska vlada je danes pozvala okrog 120.000 prebivalcev 30-kilometrskega območja okrog kompleksa, naj se začasno izselijo. Razlogi za to odločitev naj bi bile težave pri oskrbi prebivalstva, čeprav so danes predstavniki Japonskega ministrstva za znanost priznali, da dnevno izmerjene vrednosti na tem območju presegajo dovoljene letne stopnje. Ta vikend v Fukušimi bo očitno bolj vroč.

Tokijski vodovod je kontaminiran, kaj pa ribe?

2011-03-24T14:09:00.002+01:00

Potem ko je optimizem preteklega vikenda izpuhtel, se novice iz Fukušime kar nočejo izboljšati. Uspeh TEPCA, do vseh šestih reaktorjev so zdaj napeljani električni kabli, se je izgubil v oblakih radioaktivnega dima, ki se občasno dviga z elektrarniškega kompleksa. Zagon hladilnih sistemov je bil doslej uspešen le pri enem od poškodovanih reaktorjev, ostale še zmeraj polivajo z improviziranimi napravami.

Čeprav dejanski obseg kontaminacije zaenkrat ostaja skrivnost, so Japonske oblasti danes priznale, da voda iz Tokijskega vodovoda za otroke ni več varna. Povišana radioaktivnost zaradi vsebnosti jodovega izotopa, ki so jo izmerili v eni od čistilnih naprav, znaša 210 bequerelov in dvakrat presega dovoljeno vrednost. Kaj to pomeni za 13 milijonov prebivalcev japonske prestolnice, ki je od mesta nesreče oddaljena 240 kilometrov, je bilo mogoče videti po policah trgovin. Mediji poročajo, da je ustekleničena voda v trgovinah že pošla.

Singapur in Avstralija, pred nesrečo pomemben trg japonskih pridelkov, sta se pridružila Združenim državam in Hong Kongu pri omejitvah uvoza japonskih prehrambenih izdelkov. Čedalje večjo zaskrbljenost pa predstavlja morebitni vstop radioaktivnih snovi v morsko prehransko verigo. Na območju Tihega oceana, kamor odnaša večino radioaktivnega materiala, so namreč pomembna ribja lovišča. O povišanem sevanju zdaj poročajo celo z Atlantika, z Islandije.

Na Vzhodu nič novega

2011-03-21T14:16:00.003+01:00

Ko je že kazalo, da je najhujše v Fukušimi minilo in so se razmere začele obračati na bolje, iz kompleksa jedrskih elektrarn ponovno poročajo o zapletih. Potem ko so čez vikend napeljali električne kable do vseh šestih reaktorjev in uspešno zagnali hladilni sistem reaktorja št. 5, je začel naraščati pritisk v najbolj problematičnem reaktorju št. 3, ki vsebuje gorivo s plutonijem. Prav danes so ga, skupaj z reaktorjem št. 4, nameravali priključiti na električno omrežje.

Čez dan se je iz reaktorja št. 3 pričel valiti sivkast dim in dela začasno prekinil. Medtem je Mednarodna organizacija za jedrsko varnost potrdila, da razmere, kljub uspešnemu zagonu hladilnih sistemov ostajajo resne. Četudi tehnikom uspe zagotoviti hlajenje sredic vseh šestih reaktorjev, ostaja nerešen problem izrabljenih gorivnih palic, ki se nahajajo na sedmih lokacijah znotraj kompleksa. Resnost razmer potrjuje tudi odločitev Američanov, da med vojaško osebje v Nagoji, Tokiju in Jokohami, ter člane njihovih družin, preventivno razdelijo tablete kalijevega jodida. Po navodilih vojske jih zaenkrat še ni potrebno uživati.

Težavam pa kar ni videti konca. Zdaj se Japonske oblasti utegnejo soočiti še s kontaminiranimi živili. Potem ko so predvčerajšnjim odkrili povečano sevanje v mleku in špinači iz okolice Fukušime, so včeraj poročali tudi o rahlem zvišanju radioaktivnosti v vodi Tokijskega vodovoda. To odkritje je še posebej zaskrbljujoče, saj pomeni, da se radioaktivnost hitro širi iz tridesetkilometrskega pasu okrog elektrarn. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da živila, pri katerih so odkrili povečano radioaktivnost, niso več zgolj lokalni problem. Japonska vlada je zaenkrat prepovedala uživanje mleka iz province Fukušima in špinače iz štirih sosednjih provinc.

Jedrski fant iz Fukušime

2011-03-20T09:09:00.001+01:00

Tako umetnik Kazuhiko Hachiya vidi Jedrskega fanta iz Fukušime.