Ej stari...

Guzlerjem je v Ameriki odklenkalo

2009-05-20T17:14:00.002+02:00

Ameriški predsednik Obama je na včerajšnjem srečanju s predstavniki avtomobilske industrije, okoljevarstvenih organizacij in pomembnimi politiki, med katerimi je bil tudi Arnold Schwarzenegger, vztrajni zagovornik boja proti podnebnim spremembam, predstavil nove ameriške standarde za porabo goriva.

Ameriška administracija se je odločila za presenetljiv korak - avtomobilskim proizvajalcem, ki so zaradi zmanjšane prodaje povsem odvisni od davkoplačevalskega denarja, bo naložila, da v naslednjih sedmih letih porabo goriva v novih avtomobilih zmanjšajo za 40 odstotkov.

Standard, ki bo veljal za celotne ZDA, bo zmanjšal ameriško odvisnost od nafte, obenem pa za tretjino znižal sedanje avtomobilske izpuste ogljikovega dioksida. Manjša poraba goriva bo imela tak učinek, kot da bi z ameriških cest izginilo 58 milijonov vozil, prihranek pri porabi nafte pa bo tolikšen, kot je znašal lanski ameriški uvoz črnega zlata iz Savdske Arabije, Venezuele, Libije in Nigerije skupaj.

Zdravstveni izziv našega časa

2009-05-14T14:31:00.002+02:00

Skupina zdravnikov je v ugledni reviji Lancet objavila članek, v katerem so podnebne spremembe med zdravstvenimi izzivi našega časa postavili na prvo mesto. Avtorji članka Obvladovanje zdravstvenih posledic podnebnih sprememb, vodilni strokovnjaki z različnih področij medicine ugotavljajo, da se zdravstvo v zadnjem desetletju, za razliko od drugih disciplin, s posledicami podnebnih sprememb ni dovolj ukvarjalo. Opazne spremembe v okolju in vedno večja pogostnost izjemnih vremenskih dogodkov prioritete zdaj postavljajo na glavo. Spremembe, ki bodo najbolj vplivale na prihodnost človeštva, so po njihovem mnenju pomanjkanje vode in hrane, "kar je v zgodovini človeštva vedno privedlo do selitev velikih razsežnosti."

Zdravniki opozarjajo, da kljub napredku medicine v svetu še zmeraj umre 10 milijonov otrok na leto. 200 milijonov otrok trpi pomanjkanje in se ne razvija tako, kot bi se morali, 800 milijonov ljudi strada, 1.500 milijonov pa nima dostopa do pitne vode. Razmere se bodo zaradi segrevanja ozračja samo še slabšale.

Naraščanje gladine morja, tanjšanje ledenega pokrova in pogostnost izjemnih vremenskih pojavov po mnenju zdravnikov kažejo tudi na to, da so napovedi Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe morda celo preveč zadržane. Avtorji so prepričani, da višje temperature že vplivajo na človeštvo in da mora zdravstvo, tako kot drugi sektorji, čimprej najti odgovore na nove izzive. Oblike infekcij se bodo z razmahom bolezni, ki jih prenašajo žuželke, na primer z malarijo ali vročico dengue, korenito spremenile. Smrtnost, tudi v razvitem svetu, bo zaradi izjemnih vremenskih pojavov naraščala. Zdravniki ob tem navajajo primer vročinskega vala, ki je leta 2003 kosil po Evropi in kljub sorazmerno dobri zdravstveni oskrbi povzročil smrt več kot 70.000 ljudi.

Da vse napovedi le ne bi izzvenele tako slabo, so v Lancetu omenjene tudi dobre novice: zaradi omejevanja izpustov toplogrednih plinov se bodo ljudje več gibali, to pa pomeni, da se bo raven stresa znižala, to pa bo pozitivno vplivalo na znižanje obolevnosti za boleznimi srca in ožilja in na manjšo pogostnost povečane telesne teže. Slednje seveda predvsem v razvitem svetu.

Boljši kraj

2009-04-24T12:49:00.003+02:00

Kar doslej ni uspelo največjim proizvajalcem avtomobilov, da bi namreč uporabnost električnih vozil povečali do te mere, ko bi lahko konkurirali avtomobilom z motorji na notranje izgorevanje, bo morda doseglo podjetje Better Place.

Največji izziv zadnjih let je povečati doseg električnih vozil ali skrajšati čas polnjenja akumulatorjev. Trenutno najnaprednejši električni avto, Tesla Roadster zmore z enim polnjenjem prevoziti okrog 350 kilometrov, prvi velikoserijski avto na električni pogon, Mitsubishijev MiEV, ki ga bodo že letos pričeli prodajati v Evropi, pa manj kot 100. In to za ceno dveh primerljivih vozil na bencinski pogon.

Better Place je otrok Shaia Agassija, ki je svojo podjetniško kariero začel kot izdelovalec programske opreme, znan pa je postal po tem, ko je svoje softversko podjetje za 400 milijonov dolarjev prodal nemškemu velikanu SAP. Agassi, ki je v SAP-u zapustil dobro plačano menedžersko mesto in ustanovil novo podjetje, Better Place, je k problemu počasnega polnjenja avtomobilskih akumulatorjev, ciklus polnjenja trenutno traja najmanj dve uri, pristopil na svoj način. Namesto, da bi skušal skrajšati čas polnjenja, si je Agassi zamislil mrežo "električnih črpalk", ki pa vozil ne bodo polnile z elektriko, pač pa bodo skrbele za hitro zamenjavo akumulatorjev. Sistem je zasnovan na robotu, ki v 45 sekundah z vozila odstrani prazne akumulatorje in jih zamenjala s polnimi. Za njihovo pritrditev služi vojaška tehnologija - akumulatorji bodo na vozilu obešeni z mehanizmom, ki ga vojaška letala uporabljajo za pritrditev bomb. Zamenjava je zato zanesljiva, sorazmerno poceni in hitra, vsekakor pa traja manj, kot natakanje goriva na bencinski črpalki.

Najbolj privlačen del električnega pogona je vsekakor cena. Večina lastnikov električnih vozil bo polnjenje opravila doma, in to predvsem ponoči, ko so cene elektrike nižje, Better Place pa bo lahko izkoristil tudi vršno energijo, ki jo ponujajo elektrarne na veter in sončno energijo. Prevoženi kilometer bo v takih pogojih stal manj kot cent, kar je šestnajstkrat manj, kot znaša strošek za primerljiv avtomobil s klasičnim pogonom. Nenazadnje, večina prebivalcev razvitega sveta, ki se v službo vozi z avtomobili, na dan prevozi manj kot 60 kilometrov.

Da v sistem verjamejo tudi drugi, dokazujejo Agassijevi uspehi pri trženju. V dveh letih, odkar Better Place ponuja svoj sistem po svetu, je uspel prepričati tri tako različne države, kot so Izrael, Danska in Havaji. Te države so izgradnjo omrežja električnih črpalk že podprle, Agassiju se je pridružil tudi prvi večji proizvajalec avtomobilov. Renault se je zavezal, da bo do leta 2011 razvil avto z zamenljivimi akumulatorji. Predstavniki podjetja napovedujejo, da gre tokrat zares in da električni avtomobil za Better Place ne bo nišni izdelek, pač pa velikoserijski proizvod s ciljem, da se delež električnih Renaultov do leta 2015 povzpne na najmanj 10 odstotkov. Še ena izgubljena priložnost za Slovenijo.

Nič več božja volja

2009-04-16T17:08:00.000+02:00

Potresi so od nekdaj veljali za višjo silo, zdaj pa se kar vrstijo dokazi o človeški vpletenosti v premikanje tal.

Leta 2006 so v Švicarskem Baslu začeli s projektom izkoriščanja geotermalne energije, ki naj bi pripomogla k manjši porabi fosilnih goriv. Decembra so v globino dobrih štiri tisoč metrov pričeli črpati vodo. Seizmologi, ki so ob vrtini pričakovali šibke tresljaje, so s presenečenjem zabeležili potres z magnitudo 3,4 stopnje. V naslednjih mesecih je Basel, ki ga je rušilni potres močno prizadel davnega leta 1356, še dvakrat zatreslo. Raziskovalci Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo, ki so dobili nalogo, da tresenje tal preučijo, so ocenili, da bo na račun geotermalnega projekta območje Basla v naslednjih desetletjih doživelo še več manjših potresov.

Mnogi posegi v okolje, ki so veljali za manj nevarne, so v zadnjih letih pokazali svojo slabo plat. Za akumulacijska jezera je že dlje časa znano, da lahko sprožijo premike ob zemeljskih prelomnicah. Čeprav je večina seizmologov prepričana, da vodne akumulacije potresov ne morejo povzročiti, mnogi priznavajo, da vodne mase s svojo težo vplivajo na sprostitev napetosti ob prelomih in posredno lahko privedejo do potresnih sunkov večjih razsežnosti.

Kljub zanikanju Kitajske vlade se vse od lanskega tresenja tal v pokrajini Sečuan vrstijo ugibanja o tem, ali za potres, ki je zahteval 80.000 žrtev, odgovorno polnjenje akumulacijskega jezera. V bližini epicentra so nekaj mesecev pred usodnim sunkom napolnili akumulacijo s 320 milijoni ton vode. Znanost dokončnega odgovora še ne pozna, tveganje pa se z energetskimi objekti ne konča. Črnogledi seizmologi že opozarjajo na nevarnost, ki jo prinaša taljenje ledu na Antarktiki. Prerazporeditve vodnih mas naj bi po njihovem mnenju v prihodnje vplivale tudi na večjo potresno aktivnost po svetu.

Energetika in ptičje petje

2009-03-24T15:56:00.003+01:00

O izginjanju ptic v zadnjih letih poročajo z vseh koncev sveta. Najbolj znan je primer vrabčkov iz Velike Britanije, kjer se je njihovo število v zadnjih desetletjih prepolovilo. Dramatičen je bil zlasti njihov beg iz Londona, kjer teh tipičnih prebivalcev mestnih parkov, ki se v svojem življenju od kraja izvalitve ne oddaljijo za več kot par kilometrov, praktično ni več opaziti.

Večina ljubiteljev narave za izginjanje ptic krivi nepremišljene posege v prostor, a glavnega razloga za upad pernatih populacij znanosti dolgo ni uspelo razkriti. Prejšnji teden pa so Američani postregli s prepričljivimi dokazi, da smo za izginjanje ptic krivi ljudje, točneje, naša lakota po energiji.

Doslej največja raziskava, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje, kaj se dogaja s pticami, Stanje ptic 2009, je potrdila, da se pernate populacije nevarno hitro krčijo. V zadnjih štiridesetih letih se je število ptic v ZDA zmanjšalo za trideset do štirideset odstotkov. Med vrsto dejavnikov, ki vplivajo na upad populacij, od širitve urbanega prostora, do vdora tujerodnih vrst in segrevanja ozračja, pa so raziskovalci vedno znova naleteli na isti razlog za izginotja: proizvodnja energije. Sodelavci Laboratorija za ornitologijo ameriške Univerze Cornell, ki so pripravili končno poročilo, so prepričani, da največji pritisk na populacije ptic predstavlja pridobivanje energije. Čeprav so najbolj negativne vplive odkrili na območjih intenzivne pridelave koruze za biogoriva in izkoriščanja fosilnih goriv, so v poročilu poudarili, da so za ptičje populacije potencialno usodne prav vse oblike pridobivanja energije, tudi tiste, ki veljajo za okolju prijazne.

Bolivijski šejki

2009-03-17T18:06:00.003+01:00

Ženevski avtomobilski salon je potrdil dve resnici o električnih avtomobilih: prvo, da serijsko proizvodnjo napovedujejo skoraj vsi svetovni proizvajalci in drugo, da bo električni avtomobil trenutne tehnologije težko izpodrinil avto na konvencionalni pogon.

Pri ceni od 30 do 40.000 evrov in zmogljivosti, ki ob enem polnjenju omogoča prevoziti razdaljo nekaj več kot sto kilometrov (kar bi sicer zadoščalo za povprečno vožnjo na delo in nazaj, če bi se voznik odpovedal glasbi in uravnavanju temperature v kabini) večina tržnikov zmajuje z glavo. Električni pogon bi moral ponuditi kaj več kot samo pomoč motorju na notranje izgorevanje. Neverjetno, a resnično, avtomobilska industrija, ki velja za gibalo tehnološkega razvoja in zaposluje na tisoče inženirjev, pri električni tehnologiji caplja na mestu. Litij-ionske baterije, vir energije in obenem največja težava alternativnega pogona ostajajo drage, nezanesljive, predvsem pa nedorasle.

Zagovorniki teorije zarote opozarjajo, da so velike naftne družbe v zadnjih letih načrtno odkupile patente na področju baterijske tehnologije. Ni nemogoče, da zadržujejo njihov razvoj, dokler je nafte dovolj. Zgodba o elektrifikaciji avtomobilizma ima lahko bolj dalekosežne posledice. Ne samo, da bi ob primerni tehnologiji naftne družbe izgubile velik del kupcev na račun trgovcev z električno energijo. Nafta je bolj ali manj enakomerno razporejena po zemeljski skorji (ob upoštevanju nekaj izjemno obdarjenih držav), osnovna surovina za izdelavo baterij pa je razporejena zelo neenakomerno. Več kot polovico svetovnih zalog litija ima Bolivija.

Nenavadne pošiljke

2009-02-17T18:17:00.002+01:00

Iz Nemčije poročajo o nepričakovanih odkritjih radioaktivnega sevanja. Začelo se je, ko so pred pol leta v enem od severnonemških pristanišč izmerili povišano radioaktivnost. Pošiljko jeklenih polizdelkov, ki jo je v Nemčijo poslala jeklarna iz okolice Bombaja, so takoj vrnili pošiljatelju, kmalu zatem pa so o podobnih odkritjih poročali iz drugih delov Nemčije.

Del radioaktivnih izdelkov, jeklenih palic, jeklenic in različnih strojnih delov, vsi izvirajo iz indijskih jeklarn, je očitno že pred odkritjem radioaktivnosti končal v evropskih skladiščih. Raziskave so pokazale, da sevanje povzroča izotop kobalta 60, ki ga najdemo v jedrskih elektrarnah, uporablja pa se tudi v medicinski diagnostiki in merilni tehniki.

Inšpektorji so odkrili vrsto jeklenih polizdelkov, ki bi bili lahko nevarni zdravju. Po nemških predpisih zasežejo predmete, pri katerih radioaktivnost presega 10 becquerelov na gram snovi, števec pa se je v nekaj deset primerih ustavil šele pri 30 becquerelih, kar pomeni, da bodo radioaktivni predmeti končali v skladišču radioaktivnih odpadkov. Najvišja izmerjena vrednost je dosegla 600 becquerelov in iskanje radioaktivnih pošiljk se zdaj mrzlično nadaljuje.

Onesnaževanje je spet zastonj

2009-01-27T16:57:00.003+01:00

Ko je že kazalo, da se je trg emisijskih kuponov končno stabiliziral, je cena, ki naj bi jo za onesnaževanje s toplogrednimi plini plačala najbolj umazana evropska industrija, ponovno strmoglavila. Podjetja, ki zaradi padca naročil nujno potrebujejo svež denar, so trg v zadnjih tednih preplavila z doslej neporabljenimi kuponi. Cena se je z lanskoletnih 30 evrov za tono ogljikovega dioksida že spustila na 12 evrov, a dno še ni doseženo.

Na evropskem trgu z emisijskimi kuponi, ki je na podlagi Kyotskega protokola začel delovati pred štirimi leti, naj bi trgovanje v sedanji obliki potekalo do leta 2012. Termoelektrarne, cementarne in drugi veliki onesnaževalci, ki so prvo emisijo kuponov dobili zastonj, za več let vnaprej, so se lahko sami odločili za tehnološke izboljšave, ki naj bi jih financirali iz prodanih kuponov, ali pa za višje stroške obratovanja. Zdaj, ko je cena za tono ogljikovega dioksida padla pod 20 evrov, po prepričanju poznavalcev pod mejo, ko so podjetja še stimulirana investirati v nove tehnologije, postaja celoten sistem, ki je po izteku prve faze predvideval, da kuponi ne bodo več zastonj, vprašljiv.

To je že drugi zlom evropskega trga s toplogrednimi emisijami in ne najboljše priporočilo Američanom, ki naj bi se pri vzpostavitvi svojega sistema za trgovanje z emisijami zgledovali prav v Evropi.

Apel proti mesu

2009-01-26T15:21:00.002+01:00

Odkar so podnebne spremembe politična tema, je gnev okoljevarstvenikov usmerjen predvsem proti avtomobilom. Naraščajoči promet dejansko predstavlja pomemben vir toplogrednih plinov, med najpomembnejšimi povzročitelji podnebnih sprememb pa vendarle niso prometna sredstva, pač pa - domače živali. Več kot tisoč milijard kolikor jih gojijo po svetu, škodi ozračju bolj, kot vsi avtomobili, tovornjaki in letala skupaj. Razlog ni zgolj v njihovem številu; prežvekovalci v ozračje sproščajo metan, ki je kar 25 krat bolj škodljiv, kot ogljikov dioksid.

Ko je Rajendra Pachauri, predsedujoči Medvladnemu odboru za podnebne spremembe, na to dejstvo opozoril med zadnjim zasedanjem okoljskih ministrov v Poznanju in prisotne pozval, naj se zavzemajo za manjšo porabo mesa v svojih državah, je bil deležen precej pikrih. K temu je pripomoglo tudi, da Pachauri prihaja iz Indije, ki je po porabi mesa na svetovnem repu. Ko se je na priporočila znanstvenikov ostro odzval še kmetijski lobi, nihče ni verjel v uspeh apela proti mesu.

Zato je toliko bolj presenetljivo, da so poziv vzeli resno v nekaterih državah, ki so tradicionalno največje porabnice mesa. Nemško zvezno ministrstvo za okolje je na svojih spletnih straneh nedavno objavilo poziv, naj državljani, v luči podnebnih sprememb, ponovno premislijo o svojih prehrambenih navadah. Skoraj 40% vseh kalorij Nemci použijejo z mesom in mesnimi izdelki. Omejevanja porabe mesa so se lotili tudi v Britaniji. Tamkajšnja državna zdravstvena služba NHS je objavila, da bo v okviru kampanije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov odslej promovirala brezmesne jedilnike, ki bodo vključeni v bolnišnične menuje po vsej državi. Lanskoletna študija je pokazala neobičajno visoke emisije toplogrednih plinov v otoškem zdravstvu; NHS je odgovorna za 3% angleških izpustov toplogrednih plinov, za toliko, kot jih v ozračje spustita Estonija ali Bahrain.

Prihodnost je električna

2009-01-22T16:56:00.003+01:00

Druga polovica preteklega leta je proizvajalcem avtomobilov postregla z največjim padcem prodaje doslej. Podatki kažejo obseg krize, ki je avtomobilski svet še ni doživel: decembra je bila prodaja v ZDA, v primerjavi s predhodnim letom, manjša za 36%, v Španiji se je število novih avtomobilov prepolovilo, čedalje manj jih prodajo celo na doslej najbolj obetavnih trgih, na Kitajskem in v Braziliji. Po nekaterih ocenah se je skupni obseg prodaje avtomobilov po svetu skrčil skoraj za četrtino. Medtem ko se proizvajalci skušajo prilagoditi na krizne razmere z manjšo proizvodnjo izdelkov, ki jih nihče noče ali pa ne zmore kupiti; največji in najbolj dobičkonosni izdelovalec avtomobilov, japonska Toyota je že napovedala, da bo, prvič v svoji zgodovini pridelala izgubo in to kljub temu, da bodo tekoči trakovi v tovarnah februarja in marca stali pol delovnih dni, se prihodnost industrije kaže na sejemskih prizoriščih.

Če je soditi po prvem letošnjem dogodku, Detroit Motor Show je jasno nakazal smer, v katero se bo avtomobilska industrija, ali tisti njen del, ki bo obstal, razvila v prihodnosti - je odgovor elektrifikacija. Med svetovnimi proizvajalci avtomobilov, ki so letos napovedali nove izdelke, je ni bilo tovarne, ki ne bi postregla z napovedjo hibridnega ali povsem električnega vozila. Toyota ja v Detroitu pokazala novega Priusa, ki je za večjo vzdržljivost baterij zdaj opremljen s solarnimi celicami na strehi. Te se bodo spopadle s hlajenjem potniške kabine. Delovanje klimatske naprave in glasbenega sistema v avtomobilih na baterijski pogon, poleg nezanesljivosti baterij ostaja največji tehnični izziv elektrifikacije. General Motors zato, tako kot Toyota, še vedno prisega na hibridni avto, Chevrolet Volta, ki ima poleg baterije vgrajen (relativno majhen) motor na notranje izgorevanje.

Večina proizvajalcev redno proizvodnjo povsem električnih vozil napoveduje šele za prihodnje leto, Mitsubishi je edini večji proizvajalec, ki je serijsko proizvodnjo povsem električnega vozila napovedal že za letos. Čez nekaj mesecev se bo v Veliki Britaniji pričela prodaja električne različice najmanjšega Mitsubishijevega avtomobila. i-MiEV bo z enim polnjenjem baterij zmogel prevoziti 160 kilometrov, če le ne bosta vključena gretje kabine in glasbeni sistem.

Odporna gripa

2009-01-09T17:09:00.004+01:00

Kljub temu, da se letošnja sezona gripe še ni dobro začela, iz Amerike že poročajo o presenetljivih mutacijah virusa. Tamkajšnji Centri za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni ugotavljajo, da je letos prevladujoči sev H1N1 postal odporen na zdravilo Tamiflu. Med vzorci, ki so jih analizirali lani, se jih 11 odstotkov ni odzivalo na to, najbolj običajno zdravilo proti gripi, letos pa je takih že kar 99 odstotkov.

Z najnovejšimi ugotovitvami se proces zdravljenja dodatno zapleta. Protivirusna zdravila, kot je Tamiflu, namreč učinkujejo, če jih oboleli začne jemati v prvih 48 urah infekcije. Ker je v tako kratkem času obliko gripe še nemogoče določiti, bi bila terapija lahko tudi napačna. Ameriške zdravstvene oblasti zdaj proti gripi H1N1 priporočajo uporabo Relenze, ki pa za zdravljenje otrok do sedmega leta ni primerna.

Ker mehanizem pridobljene odpornosti seva H1N1 ostaja nepojasnjen, nekateri strokovnjaki že opozarjajo na nevarnost, da bi na Tamiflu lahko postal odporen tudi kateri od drugih sevov, na primer H5N1, virulentni povzročitelj Ptičje gripe.

Big Deal

2009-01-08T12:44:00.002+01:00

George Bush, ki je ves čas svoje osemletne vladavine slovel po brezbrižnem odnosu do okolja, je ob zaključku predsedovanja poskrbel za prvovrstno presenečenje: v zgodovino se bo zapisal kot predsednik, ki je razglasil doslej največji naravni rezervat vseh časov.

Bush, ki je ob lanskoletni podražitvi surove nafte brez pomislekov umaknil prepoved vrtanja v priobalnem pasu Kalifornije in Mehiškega zaliva, je v torek območje severozahodno od Havajev razglasil za petinsedemdeseti naravni spomenik Združenih držav.

Pacific Remote Islands Marine National Monument je s 500.000 kvadratnimi kilometri površine največji morski rezervat na svetu in kar sedemkrat presega vsa doslej zaščitena morska območja. Rezervat obsega najnižjo točko na zemeljski skorji, Marijanski jarek, niz podzemnih vulkanov in množico manjših otokov ter koralnih grebenov. Na zaščitenem območju, kjer se je ohranilo okrog 700 vrst ptic, rib in morskih sesalcev, najmanj četrtina jih je endemitov, je odslej prepovedano komercialno ribištvo in vsakršno pridobivanje surovin.

Kot je na razglasitvi poudaril predsednik v odhajanju, površina novorazglašenega rezervata presega površino 46 od 50 ameriških zveznih držav. Bush, ki je priznal, da je imela pri odločitvi glavno besedo prva dama Laura, je v teksaški maniri dodal: This is a big deal!

Hladnejše leto 2008

2008-12-08T13:56:00.001+01:00

Januarske napovedi Britanske meteorološke službe, da bo letošnje leto hladnejše od povprečja, se uresničujejo. S 14,3 stopinje celzija bo 2008 najhladnejše po letu 2000, a še zmeraj dovolj toplo, da se bo na lestvici najtoplejših let uvrstilo na deseto mesto.

Izračun povprečne letne temperature pripravljajo strokovnjaki Centra Hadley in Univerze Vzhodne Anglije, ki opozarjajo, da letošnje ohladitve ne moremo pripisati zastoju pri podnebnih spremembah, pač pa pojavu La Niña v Tihem oceanu.

Za La Niño so značilne nižje temperature oceanske vode v ekvatorialnem pasu, kar se odrazi tudi na povprečni temperaturi. Ko se bodo oceanski tokovi obrnili, v obdobju El Niño, bodo temperature ponovno narasle, kot se je na primer zgodilo leta 1998, ki je bilo najtoplejše doslej, pa tudi v letih 2005, 2003 in 2002, ki so jih zaznamovale najvišje izmerjene temperature doslej.

Evropska kava

2008-12-03T15:05:00.004+01:00

Evropska komisija je ponovno tarča posmeha, tokrat zaradi kave. Iz elitnega bruseljskega poslopja Berlaymont, kjer posle opravlja tudi predsednik Barroso, so umaknili dvajset aparatov za kavo, vrednih okrog 100.000 evrov. Razlog? V kavi so našli presežene vsebnosti niklja in svinca.

Zaposleni, vključno s predsednikom in komisarji, so pili kavo, ki je vsebovala za 17.000 odstotkov višjo vsebnost niklja, kot jo za pitno vodo dopuščajo predpisi; pri svincu je bilo presežka "le" za 16 odstotkov. Kavni dodatek je odkril uslužbenec, ki je zaradi "plehkega okusa napitka" na lastne stroške naročil analizo.

Potem, ko so ugotovili, da voda iz Berlaymontskih pip ni onesnažena, se iskanje krivca zdaj nadaljuje pri izdelovalcu naprav, italijanskem podjetju Cimbali. Zaposlene, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih zdravstvenih težav, pa je predstavnik komisije pomiril s pojasnilom, da so kavo s težkima kovinama pili le krajši čas, šele od januarja, ko so bili nameščeni novi aparati.

Kdo je John Howard?

2008-11-20T14:21:00.002+01:00

Na 10. jubilejni poslovni konferenci, ki se je začela v Portorožu, se je v družbi domačih in tujih imenitnežev znašel tudi John Howard, "prejšnji predsednik Avstralske vlade". Howarda, ki bo jutri ključni govornik na omizju z naslovom "Si globalna finančna kriza (recesija) in eko strategija podjetij nasprotujeta, ali se dopolnjujeta? Kako pomembni sta v resnici?", Slovenska javnost komaj pozna. Če bi njegove eko dosežke organizatorji bolje poznali, ga za omenjeno temo verjetno ne bi angažirali.

Howard se je 11 let, kolikor je vladal Avstraliji, krčevito upiral ratifikaciji Kyotskega protokola in ga lahko v zvezi z zanikanjem podnebnih sprememb postavimo ob bok odhajajočemu ameriškemu predsedniku. Njegov naslednik, laburist Kevin Rudd je lani novembra volitve dobil tudi zato, ker je Avstralcem, ki jih že več let pestijo suše, obljubil, da bo, v primeru izvolitve takoj podpisal Kyotski protokol. To je kmalu po izvolitvi tudi storil, letos julija pa nato objavil konkreten načrt, po katerem se bo Avstralija pridružila sistemu trgovanja z izpusti toplogrednih plinov.

Lučka Kajfež Bogataj, ki bo ključna govornica na omizju "Je še kaj prostora za ukrepanje?", se je znašla pred zanimivim izzivom.

Ubijalec dreves

2008-11-19T15:30:00.001+01:00

Hrošček iz rodu Dendroctonus, ki v dolžino meri borih nekaj milimetrov, je postal največji sovražnik Severnoameriških gozdov. Sestoji iglavcev od Britanske Kolumbije, do Nove Mehike, izginjajo zaradi drobnega zajedavca, katerega latinsko ime je čisto pravo: ubijalec dreves.

Leta 2006, ko je Dendroctonus ponderosae začel svoj smrtonosni pohod po gozdovih Wyominga in Colorada, se je v enem letu posušil gozd na površini 4000 kvadratnih kilometrov, zdaj pa je ogroženih 8000 kvadratnih kilometrov. Najslabše jo je odnesla Kanada, ki je v zadnjih treh letih izgubila iglavce na skupni površini 133 000 kvadratnih kilometrov, to je toliko, kolikor znaša celotna površina Hrvaške. Zaskrbljenost je upravičena, hroščka, ki na svoji poti uničuje drevesa, debelejša od 12 centimetrov, so našli tudi na Atlantski strani celinske razmejitve in na meji z Mehiko.

Gozdarji za ta, največji napad kakršnegakoli zajedalca v zgodovini Severnoameriških gozdov krivijo predvsem pomanjkanje gozdnih požarov, svoje pa k odpornosti dreves prispeva tudi večletna suša. Glavni razlog za uničevalno napredovanje zajedalca pa je verjetno odsotnost mrzlih zim, ki so v preteklosti omejevale njegovo širitev, kar pomeni, da se uresničuje še en od črnih scenarijev podnebnih sprememb.

Biogorivo iz alg

2008-11-06T14:37:00.002+01:00

Potem ko so višje cene hrane zapečatile usodo biogoriva iz kmetijskih pridelkov, druga generacija postaja realnost. V nasprotju s pričakovanji, da bo razvoj novih biogoriv temeljil na celulozni biomasi iz kmetijstva ali gozda, bo novi vir energije očitno prišel iz morja.

Najobetavnejšo tehnologijo je doslej napovedal Sapphire Energy iz San Diega, kjer razvijajo proizvodnjo biogoriva iz genetsko spremenjenih morskih alg. Postopek, po katerem je iz biomase z več kot 50% vsebnostjo ogljikovodikov, tako imenovane zelene nafte (green crude), mogoče izdelati vse frakcije goriv, od biodiesla, do bencina in celo letalskega goriva, ima to prednost, da ima biomasa iz Sapphirovih alg podobno sestavo, kot surova nafta, zato bi predelava lahko potekala v obstoječih rafinerijah nafte. Sredi septembra je Sapphire Energy objavil, da je za pričetek pilotne proizvodnje že zbral 100 milijonov dolarjev. Sodeč po investitorjih, v Sapphire sta vložila denar investicijsko podjetje Billa Gatesa in družina Rockefeller, so v San Diegu na dobri poti h končnemu izdelku.

Na alge zdaj vse bolj računajo tudi v Evropi. Mesec zatem, ko je Sapphire zaključil dokapitalizacijo, je britanski Carbon Trust objavil začetek največjega evropskega projekta biogoriv, ki prav tako temelji na predelavi alg. V naslednjih letih namerava ta britanska organizacija, ki je bila ustanovljena za prehod v brezogljikovo gospodarstvo, v razvoj komercialne naprave za izdelavo biogoriva druge generacije vložiti skoraj 40 milijonov evrov s ciljem, da bi do leta 2020 lahko začeli s komercialno proizvodnjo. Britanski strokovnjaki ocenjujejo, da bi gorivo iz alg v prvih letih lahko nadomestilo najmanj 70 milijard litrov fosilnih goriv, kar ustreza 12% letne količine letalskega goriva oziroma 6% svetovne porabe dizla, ki poganja cestna vozila.

Varčevanje se splača

2008-10-20T17:57:00.003+02:00

Ekonomisti, ki trdijo, da varovanje okolja poleg stroškov prinaša tudi gospodarske koristi, imajo očitno prav. Raziskovalci Centra za energetiko, surovine in trajnostno ekonomijo Kalifornijske univerze so ugotovili, da je zaradi politik varčevanja z energijo med leti 1977 in 2007 delo sicer izgubilo 25.000 zaposlenih v energetskem sektorju, da pa je, zaradi posrednih učinkov varčevanja, v istem obdobju nastalo kar 1,5 milijona novih delovnih mest.

Ekonomisti, ki preučujejo vpliv omejevanja izpustov toplogrednih plinov na gospodarstvo, so se doslej posvečali predvsem stroškovni plati prehoda v "gospodarstvo brez ogljikovega dioksida". Študija z Berkleya predstavlja novost, saj obravnava tako vpliv varčne rabe energije v preteklosti, od leta 1978, ko je bil v Kaliforniji sprejet prvi paket ukrepov varčevanja z energijo, kot tudi model posrednih učinkov manjše rabe energije v drugih sektorjih. Kalifornijski računi za elektriko so v zadnjih tridesetih letih v povprečju zaostajali za ameriškimi in so danes že za 40% nižji.

Raziskovalci so z analizo računov za elektriko in podatkov o gospodinjski potrošnji v tridesetletnem obdobju ugotovili, da so potrošniki s prihranjenimi sredstvi dejansko spodbudili razvoj drugih gospodarskih panog, zaostajanje v energetski porabi pa je, gledano kot celota, ugodno vplivalo na Kalifornijsko gospodarstvo. Študija je bila objavljena ravno ob pravem času, saj bo Kalifornija januarja, kot prva ameriška država začela omejevati izpuste toplogrednih plinov.

Slabi časi za tuno

2008-09-22T15:50:00.003+02:00

Ljubitelji sušija in drugih ribjih dobrot bodo, če ribiške velesile ne omejijo ulova, kmalu ostali brez priljubljenih poslastic. Leta 2001 so na Univerzi Britanske Kolumbije objavili rezultate odmevne raziskave, ki je opozorila na kritično stanje globalnih ribjih populacij: komercialne vrste rib so zdesetkane do te mere, da ne omogočajo naravnega obnavljanja. Na raziskovalce se je vsul plaz očitkov, predvsem s strani ribiške industrije, ki je zatrjevala, da so ocene o 60-90% zmanjšanju populacij preveč pesimistične, ulov pa se je bolj ali manj neovirano odvijal dalje.

Sedem let po neuspešnem pozivu k omejitvi ribiških kvot se stanje ni izboljšalo. Nasprotno, tuna, ki jo izmed vseh rib najbolj pogosto najdemo na jedilnikih vsega sveta, postaja žrtev lastne priljubljenosti. V komercialne namene jih lovijo le pet od 48 vrst, a vse, z izjemo skipjack tune, ki konča v najcenejših konzervah in pasji hrani, so ogrožene. Kritikov ribiške industrije to ne preseneča: leta 1950 so iz morja potegnili pol milijona ton tune, 2001 pa kar sedemkrat toliko. Najbolj je kritično stanje modro in rumenoplavute tune, najbolj cenjene vrste na Japonskem, kjer konča večina velikih primerkov. Okrog 20% modro in rumenoplavute tune izvira iz Sredozemlja, ki obenem velja za najbolj ogroženo območje sploh. Nič boljša niso poročila z drugih lovišč. Modroplavute tune iz Atlantika je le še 30% nekdanje populacije, zaradi pretiranega ulova je ogroženo celo doslej najbogatejše Severnopacifiško območje.

Strokovnjaki opozarjajo predvsem na nevarnost zloma populacij in na dolgotrajno rast velikih rib, ki na trgu dosegajo najvišjo ceno. Za rast velikih tun je potrebnih tudi do 30 let, njihovo število pa strmo pada. Zasluga gre predvsem vrtoglavim cenam in novim tehnikam lova s pol kilometra dolgimi vrvmi iz kevlarja, ki imajo na koncu pritrjeno kamero in omogočajo odlov največjih rib. Stanje je po mnenju Svetovnega sklada za okolje WWF zrelo za odločne akcije: člani te organizacije pozivajo k bojkotu tistih restavracij, ki še strežejo modroplavuto tuno iz Sredozemlja.

Zmaga okoljskih aktivistov

2008-09-12T10:59:00.003+02:00

Britanski okoljski aktivisti slavijo zmago, ki ne pretresa zgolj energetskega lobija, pač pa vnaša razdor celo v britansko vlado. Šest aktivistov Greenpeacea je bilo z včerajšnjo odločitvijo porotnikov kraljevega sodišča v Maidstonu oprano krivde za povzročitev škode med lanskimi protesti v Kentu. Protestnike, ki že več kot leto dni nasprotujejo širitvi termoelektrarne na premog Kingsnorth, zadnje demonstracije so bile v tem angleškem mestu pred slabim mesecem, je na sodišču tožil lastnik termoelekrarne, nemško podjetje E.ON.

Predmet tožbe je bil grafit, ki so ga med lanskimi demonstracijami napisali na elektrarniški dimnik in s tem podjetju povzročili domnevno škodo v višini okrog 50.000 evrov. Prvotna zamisel aktivistov Greenpeace je bila, da bi se napis glasil "Gordon Brown dump it" (zavrži ga), a jim je zaradi hitrega posredovanja policije na dimnik uspelo napisati zgolj ime britanskega premierja. Dograditev Kingsnortha je po mnenju velikega dela britanske javnosti sporna, saj pomeni korak nazaj v prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, nasprotuje pa ji celo del Brownovega kabineta.

Sodišče, ki je odločalo o tožbenem zahtevku, je v postopku zaslišalo vrsto prič, na predlog obrambe celo profesorja Jamesa Hansena z Nase, ki je pred dvajsetimi leti podnebne spremembe prvič razkril javnosti v znamenitem govoru pred ameriškim Kongresom. Skupina dvanajstih porotnikov je po osemdnevnem postopku včeraj sprejela zagovor obtoženih in odločila njim v prid. Aktivisti so sicer priznali poškodovanje tuje stvari, a z namenom preprečitve večje škode - šesterica je v zagovoru trdila, da so z dejanjem skušali preprečiti neprimerno škodo, ki jo izpusti ogljikovega dioksida iz omenjene elektrarne povzročajo okolju.

Manjkajoči toplogredni plin

2008-09-04T11:53:00.006+02:00

Ko so pripravljali tehnične priloge h Kyotskemu protokolu, se avtorjem besedila še sanjalo ni, da bodo v svoji vnemi spregledali enega od najbolj nevarnih toplogrednih mehanizmov in razpravo o podnebnih spremembah usmerili v napačne vode. Po dobrem desetletju raziskav, ki so sledile neuresničenemu protokolu, se politiki še zmeraj prepirajo o tem, za koliko naj države zmanjšajo svoje izpuste ogljikovega dioksida. Glavni razlog za segrevanje ozračja v očeh javnosti in večine podnebnih strokovnjakov so še zmeraj fosilna goriva.

Resnica, kot jo vidi Peter Vitousek, je precej drugačna. Tri leta pred sprejemom Kyotskega protokola je ta raziskovalec s Stanforda začel opozarjati na pomen dušikovih spojin za segrevanje ozračja. Večina podnebnih strokovnjakov, ki se je takrat osredotočala na ogljikov ciklus, ga je povsem preglasila. Šele v zadnjem času, ko je postalo aktualno vprašanje, ali lahko z biogorivi ustavimo podnebne spremembe, so v ospredju zanimanja njegova opozorila.

V svojem klasičnem delu je izpostavil celoten dušikov ciklus, ki ga z ogljikovim veže nesrečno naključje: oba posegata v korenine sedanjih tehnologij. Problem ogljikovega ciklusa je uporaba fosilnih goriv v energetiki in prometu, problem dušikovega ciklusa pa uporaba gnojil v kmetijstvu. Daleč največ dušika pride v okolje namreč z gnojenjem, pri čemer je stopnja njegove učinkovitosti neverjetno slaba. Raziskave kažejo, da le okrog 6 odstotkov dušika, ki se uporabi v govedoreji, konča v mesu (pri svinjini znaša ta odstotek 12, pri perutnini 25, mleko, jajca in žitarice pa dosegajo najboljši izkoristek - 35 odstotkov). Preostanek dušika se pospešeno odlaga v morjih in kopiči v ozračju, s katastrofalnimi posledicami za biološko ravnotežje.

Dušik ne povzroča le kmetijskega onesnaženja, saj se v okolje sprošča tudi pri gorenju ogljikovodikov, najpogosteje v obliki dušikovih oksidov. To pa še ni vse. V strokovni literaturi so ga poimenovali "manjkajoči toplogredni plin". Gre za dušikov trifluorid, ki nastaja ob proizvodnji polprevodnikov in tekočih kristalov. Plin, ki ga uporabljajo pri izdelavi električnih naprav, je kar 17.000 krat bolj škodljiv od ogljikovega dioksida. Med šestimi toplogrednimi plini Kyotskega protokola ga ne bomo našli, čeprav naj bi po nekaterih ocenah k segrevanju ozračja prispeval več, kot termoelektrarne na premog. Je Mednarodni odbor za podnebne spremembe res opravil svoje delo?

Morske puščave se širijo

2008-09-02T15:40:00.002+02:00

Zdravje svetovnih morij je resno načeto. Novo opozorilo prihaja z Inštituta morskih znanosti v Virginiji, kjer so ugotovili, da se je število mrtvih con v svetovnih morjih od 1960 podvojilo vsakih deset let.

Mrtve cone so deli priobalnega morja, kjer organizmi zaradi pomanjkanja kisika ne morejo več živeti. Dušik, ki ga v morje prinesejo reke, največkrat gre za posledice pretiranega gnojenja kmetijskih površin, spodbuja rast fotosintetičnega planktona. Plankton se na morski površini razbohoti, nato pa potone in na morskem dnu razpade, pri čemer se porabljajo velike količine kisika. Večina organizmov, ki živi na morskem dnu, pomanjkanje kisika tako prizadene, da, kot se je slikovito izrazil vodja virginijske študije, propadejo ali pobegnejo - za prilagoditev rastlinskih in živalskih vrst je nekaj desetletij premalo.

Večina mrtvih con nastaja ciklično - razširijo se poleti, ko je voda toplejša in skrčijo pozimi, ko je vsebnost kisika višja. Zdaj pa so raziskovalci potrdili domnevo, da je cikel postal ireverzibilen, k čemur verjetno pripomorejo tudi vedno višje temperature morske vode. Na svetu vsako leto registrirajo na desetine novih mrtvih con in, kar je še bolj zaskrbljujoče, iz priobalnih morij razvitega sveta se mrtve cone hitro širijo v tretji svet. Leta 1910 so bile na svetu registrirane štiri mrtve cone, danes jih poznamo že več kot 400. Nekatere ogrožajo celotna morja, kot na primer Baltiško, druga resno načenjajo ribolov, na primer v Mehiškem zalivu, vse pa opozarjajo na hitre spremembe v okolju, ki se jim organizmi ne morejo več uspešno prilagajati.

Eksplozija meduz

2008-08-20T14:30:00.003+02:00

Obiskovalci mnogih sredozemskih plaž si bodo letošnje poletje zapomnili predvsem po navalu nadležnih ožigalkarjev. Konec julija so Barcelonski zdravniki v enem samem dnevu oskrbeli več kot tristo kopalcev, ki so jih ožgale meduze. Enajst so jih morali celo odpeljati v bolnišnico.

O navalu teh, običajno nenevarnih prebivalcev svetovnih morij, 95% njihovega klobučastega telesa predstavlja voda, poročajo z vseh koncev sveta. Meduze nimajo glave, možganov ali oči, imajo pa niz nematocist, napolnjenih s strupom, ki se sprosti, ko lovka zadene potencialni plen. Medtem, ko turistični ponudniki od Sredozemlja do Avstralije opozarjajo na škodo zaradi odpovedi dopustovanj, ribiči pa tarnajo zaradi slabega ulova, zaskrbljenost narašča predvsem med morskimi biologi.

Podatki, ki v Sredozemlju segajo tudi za dvesto let nazaj, kažejo da je do nenadnih povečanj populacij v preteklosti prihajalo na dvanajst let. Povečane populacije so se navadno obdržale za štiri do šest let, nato pa upadle. Letošnje leto je osmo zaporedno leto, odkar se populacije meduz ne zmanjšujejo več. Nasprotno, z vseh koncev sveta poročajo o njihovi hitri rasti: v Avstraliji so lani zabeležili 300.000 ožigov kopalcev, enkrat več, kot pred tremi leti.

Biologi si niso povsem enotni o tem, kaj povzroča nenehno rast: ali gre za posledice pretiranega ribolova, ki je zdesetkal meduzine naravne sovražnike, ali so krive podnebne spremembe z vedno višjimi temperaturami morske vode in pomanjkanjem dotoka sladke vode, ali gre preprosto za posledice onesnaženja morske vode. Poznavalci morja pa so o enem vendarle enotni: populacijska eksplozija jasno kaže na nevarne spremembe, ki potekajo v svetovnih morjih. Niso redki tisti, ki napovedujejo, da bo Sredozemlju kmalu zavladala Mesečinka (Pelagia noctiluca) in bo kopanje v morju le še spomin.

Kdo zares služi?

2008-08-04T15:09:00.003+02:00

Cene nafte na svetovnem trgu so se od lani zvišale za 91 odstotkov. Medtem ko proizvajalci avtomobilov tarnajo nad slabo prodajo in napovedujejo rekordne izgube, General Motors jo je moral v drugem četrtletju, ob stoti obletnici podjetja objaviti za rekordnih 15,5 milijarde dolarjev, pa naftna podjetja praznujejo. Kako dolgo še?

ExxonMobil, največje zasebno naftno podjetje na svetu je prejšnji teden sporočilo rekordni četrtletni dobiček. Z 11,7 milijarde dolarjev so za 14 odstotkov presegli lanskoletni rekord vseh časov. Exxon je vsako minuto zaslužil 90.000 dolarjev čistega, a napovedi niso več rožnate.

Cena Exxonove delnice je kljub zaslužku padla, saj je podjetje priznalo, da količina načrpane nafte letos zaostaja za lansko za 10 odstotkov, naravnega plina pa za 3. Energetski gigant je v iskanje novih polj že vložil 7 milijard dolarjev, kar je 40 odstotkov več kot lani, a se upadu proizvodnje očitno ne more več izogniti. Vedno več poznavalcev je mnenja, da je naftni vrhunec za nami in da fosilni ogljikovodiki zmeraj bolj postajajo stvar preteklosti.

Nasprotniki in zagovorniki bioetanola

2008-07-29T14:26:00.002+02:00

Američani na lastni koži občutijo posledice Busheve odločitve za biogoriva. Deset zveznih držav je že uzakonilo obvezno dodajanje bioetanola motornim bencinom, na četrtini ameriških črpalk pa bencina brez biododatka ni mogoče več dobiti. Medtem cena koruze narašča tudi na svetovnem trgu, saj na ZDA odpade kar tretjina svetovnega pridelka.

Ko je Ameriška administracija pred leti predlagala subvencije, s katerimi naj bi do leta 2022 v ZDA proizvedli 136 milijard litrov biogoriva, zmanjšali odvisnost od uvožene nafte in izpuste toplogrednih plinov, obenem pa še spodbudili kmetijstvo, ni nihče pričakoval, da se bo javnost tako hitro razdelila na zagovornike in nasprotnike biogoriv prve generacije.

Guverner Texasa Rick Perry je Zvezno agencijo za varstvo okolja prejšnji mesec pozval, naj zmanjša letošnji cilj 34 milijard litrov biogoriva na polovico in ponovno premisli o posledicah celotnega programa subvencij za pridelavo biogoriv prve generacije. Republikanca Perriju, ki opozarja predvsem na težave svojih volivcev, teksaških živinorejcev, so se pridružili tudi predstavniki živilske industrije, ki opozarjajo na nevzdržne cene koruze in zagovorniki okolja. Na strani zagovornikov predelave koruze v etanol so se našli kmetje, izdelovalci pogonskih goriv in proizvajalci avtomobilov, ki verjamejo, da utegne biogorivo podaljšati obdobje sedanje tehnologije motorjev. Agencija za varstvo okolja je v nekaj tednih prejela prek 15.000 komentarjev, ki jih mora pri svoji odločitvi upoštevati. Po prvih odzivih je edini rezultat dosedanjega posvetovanja z javnostmi, da Agencija začasno odloži odločanje o Perryjevem predlogu.