Nove ribe v Jadranu

Medtem ko ribiči zadnja leta tarnajo nad pičlim ulovom, v Jadranu odkrivajo nove ribje vrste. Pri Mljetu v južni Dalmaciji so v kočo ujeli temno marmornico (Siganus luridus), ki sicer naseljuje Indijski ocean, ribiči iz Milne v srednji Dalmaciji pa so na kopno potegnili trirepca (lat. Lobotes surinamensis), znanega prebivalca tropskih morij.

V Sredozemlju so trirepca, ki zraste do enega metra, doseže težo 18 kilogramov in je cenjena delikatesa, doslej zasledili okrog Sicilije in ob grških obalah, temno marmornico, ki jo lovijo okrog Afriških obal, pa so opazili celo v Tržaškem zalivu.

Ihtiologi Splitskega inštituta za oceanografijo, ki zadnja leta pogosto določajo nove vrste rib v Jadranskem morju, neobičajne najdbe pripisujejo segrevanju morske vode in selitvam ribjih vrst iz tropskih morij. Skozi Sueški kanal naj bi v zadnjih letih v Sredozemlje migriralo že več kot ducat ribjih vrst.

Brez domače naloge pomoči ne bo

Reševanje evra na plečih Nemčije očitno vse bolj postaja notranje-politično vprašanje. Državljani največje članice evroobmočja so vse manj pripravljeni zategovati pasove, da bi se jug še naprej neobrzdano zadolževal.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se danes mudi na kratkem obisku v Sloveniji, je na shodu svoje Krščansko demokratske stranke pred volitvami v severni deželi Mecklenburg-Vorpommern, tik pred začetkom balkanske turneje, tamkajšnjim volivcem obljubila: »Kdor ne bo naredil domače naloge, pomoči ne bo dobil.«

Merklova, ki v nasprotju z nemškimi Socialnimi demokrati in Zelenimi nasprotuje uvedbi evroobveznic in zadolžene članice evroobmočja že dlje časa opozarja, da morajo, preden se zatekajo pod okrilje evropskega sklada za stabilnost, prekiniti z neobrzdanim zadolževanjem, je v zadnjih mesecih močno pod pritiskom domačih volivcev.

Kakšno sporočilo kanclerka prinaša Sloveniji, ki se je v prvih petih mesecih letos vsak dan zadolžila za 5,25 milijona evrov in pridelala za 1,11 milijarde evrov svežega dolga, lahko samo ugibamo.

Račun se ne izide

Evropska centralna banka (ECB) je danes pomagala hladiti pregreti trg evropskih obveznic. Potem ko je bila na nedeljskem sestanku sveta ECB sprejeta odločitev, da poleg Grških, Irskih in Portugalskih obveznic banka zdaj kupuje tudi Španske in Italijanske vrednostne papirje in s tem pomaga tretjemu in četrtemu evrogospodarstvu na noge, se je evro za enkrat izognil najhujšemu.

V pesimističnem vzdušju, ki je zajel finančne trge, po zmanjšanju ameriške kreditne sposobnosti, so vse svetovne borze trgovalni dan končale v rdečem. ECB je z današnjim nakupom dveh milijard španskih in italijanskih obveznic po besedah evropskih politikov naredila dobro delo. Obresti italijanskih papirjev so se dejansko znižale za eno odstotno točko, a težav v evroobmočju s tem še zdaleč ni konec.

Če bo ECB za Italijo in Španijo posredovala na isti način, kot je to storila v primeru Grškega, Irskega in Portugalskega dolga, bo morala zagotoviti še 320 milijard evrov. V primerjavi s 76 milijardami, kolikor jih je ECB doslej porabila za tri najhujše bolnike, utegne biti Italijansko Španski račun prevelik, še zlasti če upoštevamo, da je najbogatejša država evroobmočja, Nemčija, za enkrat zavrnila pomoč. In teh 320 milijard sploh še ni vse. Italija in Španija bosta letos potrebovali 600 milijard evrov. Račun za evro se preprosto ne izide.

Pa rešujmo Italijo

Medtem ko borzniki s strahom pričakujejo začetek ponedeljkovega trgovanja, ves prejšnji teden so papirji izgubljali na vrednosti in v zadnjih osmih dneh je po svetu izpuhtelo že za dobrih dva tisoč milijard evrov, si politiki mrzlično prizadevajo povrniti zaupanje finančnih trgov.

Svetovna politična elita, od Japonske, Kitajske in Koreje na vzhodu, do Evrope in Združenih držav na zahodu danes, na avgustovsko nedeljo išče rešitev, ki pa se zdi pred jutrišnjim odprtjem borz čedalje bolj nedosegljiva. Zaupanje oziroma, bolje rečeno nezaupanje finančnih trgov je le odraz splošnega nezaupanja v politične elite, ki se neobvladljivo širi po svetu.

Iskanje rešitve za evro je zdaj vse bolj podobno komediji zmešnjav. Potem ko se je v petek Berlusconi ponovno oglasil in skušal pomiriti investitorje z obljubo, da bo zahodna soseda tokrat res zategnila pas, so evropski časopisi čez vikend izšli z naslovi, kot na primer: Propad (Welt am Sonntag), Bo svet bankrotiral? (Der Spiegel), Na robu propada (Le Journal du Dimanche).

Počitniška nedelja, ki se je začela z mrzličnim iskanjem rešitev voditeljev najvplivnejših držav G7 in G20, se izteka s kriznim sestankom sveta Evropske centralne banke. Na njem naj bi potrdili predlog, po katerem bo banka jutri zjutraj pričela odkupovati italijanske obveznice in s tem skušala rešiti tretjo evropsko gospodarstvo pred bankrotom. Kot kaže, bomo zdaj reševali še Italijo.

Vremensko opozorilo: možnost viharjev!

Telekomunikacijske in energetske družbe po svetu so v stanju pripravljenosti. Ameriški center za napoved vesoljskih vremenskih razmer (Space Weather Prediction Center) je včeraj zaznal povečano sončno aktivnost in izdal opozorilo. Tri večje eksplozije so doslej povzročile manjši magnetni vihar. Zemeljsko magnetno polje je danes mirno, v naslednjih 24 do 36 urah pa pričakujejo nove spremembe.

Motnje magnetnega polja prizadenejo telekomunikacije in navigacijske sisteme. Izkušnje so sicer pičle, saj je bil svet v času povečane sončne aktivnosti v devetnajstem stoletju povezan s telegrafskim omrežjem, ki je bilo za spremembe magnetnega polja manj občutljivo. Kaj se lahko zgodi danes, kaže primer iz Quebecka. 1989 je magnetni vihar onemogočil tamkajšnje visokonapetostno omrežje in šest milijonov prebivalcev je več ur ostalo brez elektrike. V naslednjih letih lahko pričakujemo več podobnih opozoril, saj bo do leta 2013 sončna aktivnost še naraščala.

Magnetni viharji lahko pokažejo tudi svojo lepšo plat, pojav severnega sija (aurora borealis) je v izjemnih primerih viden v zmernem pasu.

In padla je Amerika...

Že nekaj časa se v evropskih prestolnicah pritožujejo nad delovanjem ratinških agencij. Vse tri vodilne, Standard&Poor's, Moody's, and Fitch Group so namreč registrirane v ZDA. V luči nižanja ocen kreditne sposobnosti nekaterih držav je Bruselj napovedoval povračilne ukrepe in ustanovitev lastne, evropske agencije. Iz vsega skupaj za enkrat ni bilo nič, saj finančni trgi ameriškim ratinškim hišam, kljub temu, da so z napačno oceno tveganja finančnih derivatov soodgovorne za nastanek finančne krize, še zmeraj bolj zaupajo kot evropskim politikom in bruseljskim aparatčikom. Zdaj je padla tudi Amerika.

Retinška agencija Standard & Poor's je včeraj znižala oceno ameriške kreditne sposobnosti. Pomen znižanja za eno stopnjo, z AAA na AAplus, z negativnimi obeti v naslednjih 12 do 18 mesecih je za enkrat težko oceniti, jasno je le to, da se bodo zaradi nižje ocene povečali stroški zadolževanja ameriške administracije, pa tudi podjetij in posameznikov na drugi strani Atlantika.

V obrazložitvi spremenjene ocene so pri Standard&Poor's zapisali, da po njihovem prepričanju dogovor med Kongresom in Obamova administracijo, ki je bil dosežen prejšnji teden, srednjeročno ne zagotavlja stabilnega zadolževanja države. Zmanjšanje ocene kreditnega tveganja za ZDA, prvo po letu 1941, kaže ne samo na hude težave, s katerimi se sooča največje gospodarstvo na svetu, pač pa tudi na resnost razmer v svetovnem gospodarstvu.

Kaj sploh še ostane velikim?

Prvi znak, da se je evropska monetarna unija ta teden znašla na robu, je prišel iz Rimskega parlamenta, kjer je Silvio Berlusconi pred dnevi miril poslance tretje največje ekonomije evroobmočja. Njegovim besedam, da je v Italiji vse pod nadzorom, ni seveda verjel nihče. Kdor pozna zahodne sosede ve, da je vrag že davno odnesel šalo, če si je moral premier, ki nadvse ljubi svoj prosti čas, na začetku ferragosta zavezati kravato in se potruditi v parlament.

Potem ko sta Kitajska in Japonska v luči dolžniške krize včeraj pozvali k globalnemu dogovoru za stabilizacijo razmer, so se danes o naslednjih korakih dogovarjali prvi, drugi in četrti evroobmočja. Kaj si imajo med počitnicami povedati francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel in španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero? Verjetno nič prijaznega. Da ima težave z javnim dolgom Italija, zadolžena za 120 odstotkov domačega proizvoda, ni skrivnost, da se zaradi posledic gospodarske krize in nepremičninskega poka šibi četrta po velikosti, Španija, tudi ni skrivnost, da pa se bolezen zdaj prav lahko razširi tudi na Francijo, ki bi se morala v primeru reševalnega paketa za prvi dve državi globoko zadolžiti, o čemer se šušlja na trgu, pa v dramo vnaša nov element, verjetnost popolnega sesutja evroobmočja, ki bi za seboj utegnilo potegniti celo vsemogočno Nemčijo.

Logika finančnih trgov je preprosta. Za bankrotirano Grčijo ni bilo težko zbrati denarja, če ne zaradi drugega, zaradi majhnosti njene ekonomije. Podobno je veljalo v primeru Irske in Portugalske. Španija, četrta po velikosti, predvsem pa Italija, tretja, bi bili celo za vodilni ekonomiji, Nemčijo in Francijo, prevelik zalogaj. Kaj sploh še ostane velikim?