Boljši kraj

Kar doslej ni uspelo največjim proizvajalcem avtomobilov, da bi namreč uporabnost električnih vozil povečali do te mere, ko bi lahko konkurirali avtomobilom z motorji na notranje izgorevanje, bo morda doseglo podjetje Better Place.

Največji izziv zadnjih let je povečati doseg električnih vozil ali skrajšati čas polnjenja akumulatorjev. Trenutno najnaprednejši električni avto, Tesla Roadster zmore z enim polnjenjem prevoziti okrog 350 kilometrov, prvi velikoserijski avto na električni pogon, Mitsubishijev MiEV, ki ga bodo že letos pričeli prodajati v Evropi, pa manj kot 100. In to za ceno dveh primerljivih vozil na bencinski pogon.

Better Place je otrok Shaia Agassija, ki je svojo podjetniško kariero začel kot izdelovalec programske opreme, znan pa je postal po tem, ko je svoje softversko podjetje za 400 milijonov dolarjev prodal nemškemu velikanu SAP. Agassi, ki je v SAP-u zapustil dobro plačano menedžersko mesto in ustanovil novo podjetje, Better Place, je k problemu počasnega polnjenja avtomobilskih akumulatorjev, ciklus polnjenja trenutno traja najmanj dve uri, pristopil na svoj način. Namesto, da bi skušal skrajšati čas polnjenja, si je Agassi zamislil mrežo "električnih črpalk", ki pa vozil ne bodo polnile z elektriko, pač pa bodo skrbele za hitro zamenjavo akumulatorjev. Sistem je zasnovan na robotu, ki v 45 sekundah z vozila odstrani prazne akumulatorje in jih zamenjala s polnimi. Za njihovo pritrditev služi vojaška tehnologija - akumulatorji bodo na vozilu obešeni z mehanizmom, ki ga vojaška letala uporabljajo za pritrditev bomb. Zamenjava je zato zanesljiva, sorazmerno poceni in hitra, vsekakor pa traja manj, kot natakanje goriva na bencinski črpalki.

Najbolj privlačen del električnega pogona je vsekakor cena. Večina lastnikov električnih vozil bo polnjenje opravila doma, in to predvsem ponoči, ko so cene elektrike nižje, Better Place pa bo lahko izkoristil tudi vršno energijo, ki jo ponujajo elektrarne na veter in sončno energijo. Prevoženi kilometer bo v takih pogojih stal manj kot cent, kar je šestnajstkrat manj, kot znaša strošek za primerljiv avtomobil s klasičnim pogonom. Nenazadnje, večina prebivalcev razvitega sveta, ki se v službo vozi z avtomobili, na dan prevozi manj kot 60 kilometrov.

Da v sistem verjamejo tudi drugi, dokazujejo Agassijevi uspehi pri trženju. V dveh letih, odkar Better Place ponuja svoj sistem po svetu, je uspel prepričati tri tako različne države, kot so Izrael, Danska in Havaji. Te države so izgradnjo omrežja električnih črpalk že podprle, Agassiju se je pridružil tudi prvi večji proizvajalec avtomobilov. Renault se je zavezal, da bo do leta 2011 razvil avto z zamenljivimi akumulatorji. Predstavniki podjetja napovedujejo, da gre tokrat zares in da električni avtomobil za Better Place ne bo nišni izdelek, pač pa velikoserijski proizvod s ciljem, da se delež električnih Renaultov do leta 2015 povzpne na najmanj 10 odstotkov. Še ena izgubljena priložnost za Slovenijo.

Nič več božja volja

Potresi so od nekdaj veljali za višjo silo, zdaj pa se kar vrstijo dokazi o človeški vpletenosti v premikanje tal.

Leta 2006 so v Švicarskem Baslu začeli s projektom izkoriščanja geotermalne energije, ki naj bi pripomogla k manjši porabi fosilnih goriv. Decembra so v globino dobrih štiri tisoč metrov pričeli črpati vodo. Seizmologi, ki so ob vrtini pričakovali šibke tresljaje, so s presenečenjem zabeležili potres z magnitudo 3,4 stopnje. V naslednjih mesecih je Basel, ki ga je rušilni potres močno prizadel davnega leta 1356, še dvakrat zatreslo. Raziskovalci Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo, ki so dobili nalogo, da tresenje tal preučijo, so ocenili, da bo na račun geotermalnega projekta območje Basla v naslednjih desetletjih doživelo še več manjših potresov.

Mnogi posegi v okolje, ki so veljali za manj nevarne, so v zadnjih letih pokazali svojo slabo plat. Za akumulacijska jezera je že dlje časa znano, da lahko sprožijo premike ob zemeljskih prelomnicah. Čeprav je večina seizmologov prepričana, da vodne akumulacije potresov ne morejo povzročiti, mnogi priznavajo, da vodne mase s svojo težo vplivajo na sprostitev napetosti ob prelomih in posredno lahko privedejo do potresnih sunkov večjih razsežnosti.

Kljub zanikanju Kitajske vlade se vse od lanskega tresenja tal v pokrajini Sečuan vrstijo ugibanja o tem, ali za potres, ki je zahteval 80.000 žrtev, odgovorno polnjenje akumulacijskega jezera. V bližini epicentra so nekaj mesecev pred usodnim sunkom napolnili akumulacijo s 320 milijoni ton vode. Znanost dokončnega odgovora še ne pozna, tveganje pa se z energetskimi objekti ne konča. Črnogledi seizmologi že opozarjajo na nevarnost, ki jo prinaša taljenje ledu na Antarktiki. Prerazporeditve vodnih mas naj bi po njihovem mnenju v prihodnje vplivale tudi na večjo potresno aktivnost po svetu.