Onesnaževanje je spet zastonj

Ko je že kazalo, da se je trg emisijskih kuponov končno stabiliziral, je cena, ki naj bi jo za onesnaževanje s toplogrednimi plini plačala najbolj umazana evropska industrija, ponovno strmoglavila. Podjetja, ki zaradi padca naročil nujno potrebujejo svež denar, so trg v zadnjih tednih preplavila z doslej neporabljenimi kuponi. Cena se je z lanskoletnih 30 evrov za tono ogljikovega dioksida že spustila na 12 evrov, a dno še ni doseženo.

Na evropskem trgu z emisijskimi kuponi, ki je na podlagi Kyotskega protokola začel delovati pred štirimi leti, naj bi trgovanje v sedanji obliki potekalo do leta 2012. Termoelektrarne, cementarne in drugi veliki onesnaževalci, ki so prvo emisijo kuponov dobili zastonj, za več let vnaprej, so se lahko sami odločili za tehnološke izboljšave, ki naj bi jih financirali iz prodanih kuponov, ali pa za višje stroške obratovanja. Zdaj, ko je cena za tono ogljikovega dioksida padla pod 20 evrov, po prepričanju poznavalcev pod mejo, ko so podjetja še stimulirana investirati v nove tehnologije, postaja celoten sistem, ki je po izteku prve faze predvideval, da kuponi ne bodo več zastonj, vprašljiv.

To je že drugi zlom evropskega trga s toplogrednimi emisijami in ne najboljše priporočilo Američanom, ki naj bi se pri vzpostavitvi svojega sistema za trgovanje z emisijami zgledovali prav v Evropi.

Apel proti mesu

Odkar so podnebne spremembe politična tema, je gnev okoljevarstvenikov usmerjen predvsem proti avtomobilom. Naraščajoči promet dejansko predstavlja pomemben vir toplogrednih plinov, med najpomembnejšimi povzročitelji podnebnih sprememb pa vendarle niso prometna sredstva, pač pa - domače živali. Več kot tisoč milijard kolikor jih gojijo po svetu, škodi ozračju bolj, kot vsi avtomobili, tovornjaki in letala skupaj. Razlog ni zgolj v njihovem številu; prežvekovalci v ozračje sproščajo metan, ki je kar 25 krat bolj škodljiv, kot ogljikov dioksid.

Ko je Rajendra Pachauri, predsedujoči Medvladnemu odboru za podnebne spremembe, na to dejstvo opozoril med zadnjim zasedanjem okoljskih ministrov v Poznanju in prisotne pozval, naj se zavzemajo za manjšo porabo mesa v svojih državah, je bil deležen precej pikrih. K temu je pripomoglo tudi, da Pachauri prihaja iz Indije, ki je po porabi mesa na svetovnem repu. Ko se je na priporočila znanstvenikov ostro odzval še kmetijski lobi, nihče ni verjel v uspeh apela proti mesu.

Zato je toliko bolj presenetljivo, da so poziv vzeli resno v nekaterih državah, ki so tradicionalno največje porabnice mesa. Nemško zvezno ministrstvo za okolje je na svojih spletnih straneh nedavno objavilo poziv, naj državljani, v luči podnebnih sprememb, ponovno premislijo o svojih prehrambenih navadah. Skoraj 40% vseh kalorij Nemci použijejo z mesom in mesnimi izdelki. Omejevanja porabe mesa so se lotili tudi v Britaniji. Tamkajšnja državna zdravstvena služba NHS je objavila, da bo v okviru kampanije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov odslej promovirala brezmesne jedilnike, ki bodo vključeni v bolnišnične menuje po vsej državi. Lanskoletna študija je pokazala neobičajno visoke emisije toplogrednih plinov v otoškem zdravstvu; NHS je odgovorna za 3% angleških izpustov toplogrednih plinov, za toliko, kot jih v ozračje spustita Estonija ali Bahrain.

Prihodnost je električna

Druga polovica preteklega leta je proizvajalcem avtomobilov postregla z največjim padcem prodaje doslej. Podatki kažejo obseg krize, ki je avtomobilski svet še ni doživel: decembra je bila prodaja v ZDA, v primerjavi s predhodnim letom, manjša za 36%, v Španiji se je število novih avtomobilov prepolovilo, čedalje manj jih prodajo celo na doslej najbolj obetavnih trgih, na Kitajskem in v Braziliji. Po nekaterih ocenah se je skupni obseg prodaje avtomobilov po svetu skrčil skoraj za četrtino. Medtem ko se proizvajalci skušajo prilagoditi na krizne razmere z manjšo proizvodnjo izdelkov, ki jih nihče noče ali pa ne zmore kupiti; največji in najbolj dobičkonosni izdelovalec avtomobilov, japonska Toyota je že napovedala, da bo, prvič v svoji zgodovini pridelala izgubo in to kljub temu, da bodo tekoči trakovi v tovarnah februarja in marca stali pol delovnih dni, se prihodnost industrije kaže na sejemskih prizoriščih.

Če je soditi po prvem letošnjem dogodku, Detroit Motor Show je jasno nakazal smer, v katero se bo avtomobilska industrija, ali tisti njen del, ki bo obstal, razvila v prihodnosti - je odgovor elektrifikacija. Med svetovnimi proizvajalci avtomobilov, ki so letos napovedali nove izdelke, je ni bilo tovarne, ki ne bi postregla z napovedjo hibridnega ali povsem električnega vozila. Toyota ja v Detroitu pokazala novega Priusa, ki je za večjo vzdržljivost baterij zdaj opremljen s solarnimi celicami na strehi. Te se bodo spopadle s hlajenjem potniške kabine. Delovanje klimatske naprave in glasbenega sistema v avtomobilih na baterijski pogon, poleg nezanesljivosti baterij ostaja največji tehnični izziv elektrifikacije. General Motors zato, tako kot Toyota, še vedno prisega na hibridni avto, Chevrolet Volta, ki ima poleg baterije vgrajen (relativno majhen) motor na notranje izgorevanje.

Večina proizvajalcev redno proizvodnjo povsem električnih vozil napoveduje šele za prihodnje leto, Mitsubishi je edini večji proizvajalec, ki je serijsko proizvodnjo povsem električnega vozila napovedal že za letos. Čez nekaj mesecev se bo v Veliki Britaniji pričela prodaja električne različice najmanjšega Mitsubishijevega avtomobila. i-MiEV bo z enim polnjenjem baterij zmogel prevoziti 160 kilometrov, če le ne bosta vključena gretje kabine in glasbeni sistem.

Odporna gripa

Kljub temu, da se letošnja sezona gripe še ni dobro začela, iz Amerike že poročajo o presenetljivih mutacijah virusa. Tamkajšnji Centri za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni ugotavljajo, da je letos prevladujoči sev H1N1 postal odporen na zdravilo Tamiflu. Med vzorci, ki so jih analizirali lani, se jih 11 odstotkov ni odzivalo na to, najbolj običajno zdravilo proti gripi, letos pa je takih že kar 99 odstotkov.

Z najnovejšimi ugotovitvami se proces zdravljenja dodatno zapleta. Protivirusna zdravila, kot je Tamiflu, namreč učinkujejo, če jih oboleli začne jemati v prvih 48 urah infekcije. Ker je v tako kratkem času obliko gripe še nemogoče določiti, bi bila terapija lahko tudi napačna. Ameriške zdravstvene oblasti zdaj proti gripi H1N1 priporočajo uporabo Relenze, ki pa za zdravljenje otrok do sedmega leta ni primerna.

Ker mehanizem pridobljene odpornosti seva H1N1 ostaja nepojasnjen, nekateri strokovnjaki že opozarjajo na nevarnost, da bi na Tamiflu lahko postal odporen tudi kateri od drugih sevov, na primer H5N1, virulentni povzročitelj Ptičje gripe.

Big Deal

George Bush, ki je ves čas svoje osemletne vladavine slovel po brezbrižnem odnosu do okolja, je ob zaključku predsedovanja poskrbel za prvovrstno presenečenje: v zgodovino se bo zapisal kot predsednik, ki je razglasil doslej največji naravni rezervat vseh časov.

Bush, ki je ob lanskoletni podražitvi surove nafte brez pomislekov umaknil prepoved vrtanja v priobalnem pasu Kalifornije in Mehiškega zaliva, je v torek območje severozahodno od Havajev razglasil za petinsedemdeseti naravni spomenik Združenih držav.

Pacific Remote Islands Marine National Monument je s 500.000 kvadratnimi kilometri površine največji morski rezervat na svetu in kar sedemkrat presega vsa doslej zaščitena morska območja. Rezervat obsega najnižjo točko na zemeljski skorji, Marijanski jarek, niz podzemnih vulkanov in množico manjših otokov ter koralnih grebenov. Na zaščitenem območju, kjer se je ohranilo okrog 700 vrst ptic, rib in morskih sesalcev, najmanj četrtina jih je endemitov, je odslej prepovedano komercialno ribištvo in vsakršno pridobivanje surovin.

Kot je na razglasitvi poudaril predsednik v odhajanju, površina novorazglašenega rezervata presega površino 46 od 50 ameriških zveznih držav. Bush, ki je priznal, da je imela pri odločitvi glavno besedo prva dama Laura, je v teksaški maniri dodal: This is a big deal!