Kdo je John Howard?

Na 10. jubilejni poslovni konferenci, ki se je začela v Portorožu, se je v družbi domačih in tujih imenitnežev znašel tudi John Howard, "prejšnji predsednik Avstralske vlade". Howarda, ki bo jutri ključni govornik na omizju z naslovom "Si globalna finančna kriza (recesija) in eko strategija podjetij nasprotujeta, ali se dopolnjujeta? Kako pomembni sta v resnici?", Slovenska javnost komaj pozna. Če bi njegove eko dosežke organizatorji bolje poznali, ga za omenjeno temo verjetno ne bi angažirali.

Howard se je 11 let, kolikor je vladal Avstraliji, krčevito upiral ratifikaciji Kyotskega protokola in ga lahko v zvezi z zanikanjem podnebnih sprememb postavimo ob bok odhajajočemu ameriškemu predsedniku. Njegov naslednik, laburist Kevin Rudd je lani novembra volitve dobil tudi zato, ker je Avstralcem, ki jih že več let pestijo suše, obljubil, da bo, v primeru izvolitve takoj podpisal Kyotski protokol. To je kmalu po izvolitvi tudi storil, letos julija pa nato objavil konkreten načrt, po katerem se bo Avstralija pridružila sistemu trgovanja z izpusti toplogrednih plinov.

Lučka Kajfež Bogataj, ki bo ključna govornica na omizju "Je še kaj prostora za ukrepanje?", se je znašla pred zanimivim izzivom.

Ubijalec dreves

Hrošček iz rodu Dendroctonus, ki v dolžino meri borih nekaj milimetrov, je postal največji sovražnik Severnoameriških gozdov. Sestoji iglavcev od Britanske Kolumbije, do Nove Mehike, izginjajo zaradi drobnega zajedavca, katerega latinsko ime je čisto pravo: ubijalec dreves.

Leta 2006, ko je Dendroctonus ponderosae začel svoj smrtonosni pohod po gozdovih Wyominga in Colorada, se je v enem letu posušil gozd na površini 4000 kvadratnih kilometrov, zdaj pa je ogroženih 8000 kvadratnih kilometrov. Najslabše jo je odnesla Kanada, ki je v zadnjih treh letih izgubila iglavce na skupni površini 133 000 kvadratnih kilometrov, to je toliko, kolikor znaša celotna površina Hrvaške. Zaskrbljenost je upravičena, hroščka, ki na svoji poti uničuje drevesa, debelejša od 12 centimetrov, so našli tudi na Atlantski strani celinske razmejitve in na meji z Mehiko.

Gozdarji za ta, največji napad kakršnegakoli zajedalca v zgodovini Severnoameriških gozdov krivijo predvsem pomanjkanje gozdnih požarov, svoje pa k odpornosti dreves prispeva tudi večletna suša. Glavni razlog za uničevalno napredovanje zajedalca pa je verjetno odsotnost mrzlih zim, ki so v preteklosti omejevale njegovo širitev, kar pomeni, da se uresničuje še en od črnih scenarijev podnebnih sprememb.

Biogorivo iz alg

Potem ko so višje cene hrane zapečatile usodo biogoriva iz kmetijskih pridelkov, druga generacija postaja realnost. V nasprotju s pričakovanji, da bo razvoj novih biogoriv temeljil na celulozni biomasi iz kmetijstva ali gozda, bo novi vir energije očitno prišel iz morja.

Najobetavnejšo tehnologijo je doslej napovedal Sapphire Energy iz San Diega, kjer razvijajo proizvodnjo biogoriva iz genetsko spremenjenih morskih alg. Postopek, po katerem je iz biomase z več kot 50% vsebnostjo ogljikovodikov, tako imenovane zelene nafte (green crude), mogoče izdelati vse frakcije goriv, od biodiesla, do bencina in celo letalskega goriva, ima to prednost, da ima biomasa iz Sapphirovih alg podobno sestavo, kot surova nafta, zato bi predelava lahko potekala v obstoječih rafinerijah nafte. Sredi septembra je Sapphire Energy objavil, da je za pričetek pilotne proizvodnje že zbral 100 milijonov dolarjev. Sodeč po investitorjih, v Sapphire sta vložila denar investicijsko podjetje Billa Gatesa in družina Rockefeller, so v San Diegu na dobri poti h končnemu izdelku.

Na alge zdaj vse bolj računajo tudi v Evropi. Mesec zatem, ko je Sapphire zaključil dokapitalizacijo, je britanski Carbon Trust objavil začetek največjega evropskega projekta biogoriv, ki prav tako temelji na predelavi alg. V naslednjih letih namerava ta britanska organizacija, ki je bila ustanovljena za prehod v brezogljikovo gospodarstvo, v razvoj komercialne naprave za izdelavo biogoriva druge generacije vložiti skoraj 40 milijonov evrov s ciljem, da bi do leta 2020 lahko začeli s komercialno proizvodnjo. Britanski strokovnjaki ocenjujejo, da bi gorivo iz alg v prvih letih lahko nadomestilo najmanj 70 milijard litrov fosilnih goriv, kar ustreza 12% letne količine letalskega goriva oziroma 6% svetovne porabe dizla, ki poganja cestna vozila.