Nasprotniki in zagovorniki bioetanola

Američani na lastni koži občutijo posledice Busheve odločitve za biogoriva. Deset zveznih držav je že uzakonilo obvezno dodajanje bioetanola motornim bencinom, na četrtini ameriških črpalk pa bencina brez biododatka ni mogoče več dobiti. Medtem cena koruze narašča tudi na svetovnem trgu, saj na ZDA odpade kar tretjina svetovnega pridelka.

Ko je Ameriška administracija pred leti predlagala subvencije, s katerimi naj bi do leta 2022 v ZDA proizvedli 136 milijard litrov biogoriva, zmanjšali odvisnost od uvožene nafte in izpuste toplogrednih plinov, obenem pa še spodbudili kmetijstvo, ni nihče pričakoval, da se bo javnost tako hitro razdelila na zagovornike in nasprotnike biogoriv prve generacije.

Guverner Texasa Rick Perry je Zvezno agencijo za varstvo okolja prejšnji mesec pozval, naj zmanjša letošnji cilj 34 milijard litrov biogoriva na polovico in ponovno premisli o posledicah celotnega programa subvencij za pridelavo biogoriv prve generacije. Republikanca Perriju, ki opozarja predvsem na težave svojih volivcev, teksaških živinorejcev, so se pridružili tudi predstavniki živilske industrije, ki opozarjajo na nevzdržne cene koruze in zagovorniki okolja. Na strani zagovornikov predelave koruze v etanol so se našli kmetje, izdelovalci pogonskih goriv in proizvajalci avtomobilov, ki verjamejo, da utegne biogorivo podaljšati obdobje sedanje tehnologije motorjev. Agencija za varstvo okolja je v nekaj tednih prejela prek 15.000 komentarjev, ki jih mora pri svoji odločitvi upoštevati. Po prvih odzivih je edini rezultat dosedanjega posvetovanja z javnostmi, da Agencija začasno odloži odločanje o Perryjevem predlogu.

Vrtičkarske težave

Maja in junija so vrtičkarji iz vseh koncev Anglije poročali o nenavadnih spremembah na občutljivejših rastlinah. Praproti podobni in čašasti poganjki so se začeli pojavljati na sadikah paradižnika, bučk in krompirja, zaradi česar so strokovnjaki takoj posumili na onesnaženje z zaščitnimi sredstvi. Nenavadno je bilo le to, da so se znaki zastrupitve pojavljali po vsem otoku, tudi tam, kjer v pridelavi ne uporabljajo nikakršnih kemičnih sredstev.

Skrivnostni onesnaževalec je bil kmalu odkrit. Sredstvo se imenuje aminopyralid, na vrtove pa je zašel s hlevskim gnojem. Aminopyralid je nova komponenta v sredstvih za vzgojo trave. Kmetje, ki so ga na svojih travnikih uporabljali za zatiranje plevela, s senom pa nato krmili živino, so ga zanesli v prehranjevalno verigo, a na neobičajen način. Aminopyralid je očitno preveč obstojen, saj se veže na stebla in tako onesnaži tudi živalski gnoj.

Za povzročitelja velikega razburjenja, ki je marsikaterega angleškega pridelovalca zelenjave letos veljal pridelka, so izdali opozorilo, proizvajalec Dow AgroSciences pa poskuša ugotoviti, kaj je šlo narobe, da se je aminopyralid znašel na vrtičkih. V največji stiski pa so se znašli tisti, ki so spomladi dobro pognojili zemljo, da bi tako znižali vedno višje račune za hrano.

Zarečenega kruha…

Carlos Ghosn, karizmatični predsednik Renaulta in Nissana je bil v avtomobilskih krogih znan kot skeptični opazovalec alternativnega pogona. Napovedi konkurenčnih podjetij o razvoju električnih vozil je vedno znova zavračal z besedami, da bo njegove avtomobile še leta poganjala nafta.

Ghosnu se ni moglo bolj zareči. Potem ko sta Renault in Nissan maja objavila namero, da bosta v naslednjem petletnem obdobju prevzela vodilno vlogo pri razvoju avtomobila brez izpuhov (zero-emission vehicle) in ga do leta 2010 tudi začela serijsko izdelovati, je Ghosn včeraj v državi Tennessee potrdil, da z avtom na električni pogon misli resno.

"Hočem povsem električni avto, nočem samo podaljška ali novega hibrida", je zatrdil novinarjem na včerajšnji otvoritvi Nissanovega sedeža v Ameriki in tako komentiral poskuse konkurenčne Toyote, da podaljša življenjsko dobo hibridnega pogona in General Motorsa, ki svojega volta pripravlja na kombinirani pogon. Povsem električni avtomobil serijske proizvodnje je zdaj očitno zares na poti. Nissan je včeraj podpisal pogodbo tudi z največjim podjetjem za dobavo elektrike v državi, Tennessee Valley Authority, ki bo pripravilo infrastrukturo za napajanje vozil.

Nevarno zdravju!

Zvezna Agencija za okolje je danes, kljub nasprotovanju Bele hiše, objavila Analizo vplivov podnebnih sprememb na zdravje, blaginjo in družbene sisteme. To je prvi uradni dokument Busheve administracije, ki priznava, da so podnebne spremembe posledica človekovih dejavnosti in da gre za nepovraten proces.

V poročilu Ameriški vladni znanstveniki opozarjajo na vrsto zdravstvenih tveganj, ki so povezana s segrevanjem ozračja. Izjemni vremenski pojavi bodo v prihodnosti vplivali na večjo pogostnost nalezljivih bolezni, ki bodo zahtevale več življenj od samega dviga temperatur. Pogostejši vročinski valovi bodo, po prepričanju strokovnjakov, povečali predvsem smrtnost med mladimi in starejšimi. Pogostejše poplave bodo resno ogrozile kakovost pitne vode, večja pojavnost orkanov pa bo, skupaj z naraščanjem gladine morja, še privedla do razpadov družbenih sistemov, kakršnim smo bili priča med orkanom Katrina. Agencija za okolje opozarja tudi na manjšo zanesljivost oskrbe s hrano in nevarnost pojava novih škodljivcev. Od zdravstvenih tveganj poročilo posebej izpostavlja alergije, astmo in bolezni dihal, ki naj bi postajale vedno bolj pereč problem.

Poročilo je nastalo kot odgovor na lanski proces pred Ameriškim vrhovnim sodiščem, v katerem je vrsta zveznih držav, skupaj z okoljskimi organizacijami tožila Zvezno Agencijo za okolje zaradi neukrepanja v zvezi z izpusti toplogrednih plinov.

Popolna neumnost iz Lendave

Nobena skrivnost ni, da na področju biogoriv v Evropi vlada popolna zmeda, da se norost predelave prehrambenih surovin v gorivo širi tudi po Sloveniji, pa ostaja skrivnost. Medtem ko Evropski parlament javno razpravlja o spremembi evropske direktive, ki državam članicam EU nalaga obveznost 10% deleža biogoriv v tekočih gorivih, predvsem zaradi vedno odločnejšega nasprotovanja javnosti, pa se v Sloveniji pripravlja investicija v tovarno biodizla. In to ne kakršnegakoli biodizla, pač pa proizvodnja biodizla iz "surovin tako imenovane druge generacije."

Če je verjeti današnjemu poročanju Delove priloge FT, se v družbi iz skupine Nafta Lendava, ki je mimogrede v lasti Republike Slovenije, skupaj z Avstrijskim partnerjem odločajo za postavitev obrata, ki bo "v biogorivo predelovalo palmino olje, ne pa rastlinskega." Kdo je izrekel in kdo zapisal to nemunost, niti ni pomembno. Pomembno je, da: je palmovo olje pridelano iz sadežev palm in da je zato 100% rastlinskega izvora, da gre za najbolj razširjeno jedilno olje v jugovzhodni Aziji in da mnoge ugledne organizacije svarijo pred njegovo uporabo v energetske namene.

Razloga za nesprejemljivost predelave palmovega olja v biodizel sta predvsem v tem, da je palmovo olje pomemben vir prehranskih maščob za najrevnejše prebivalce v tretjem svetu in da ima širitev plantaž katastrofalne posledice za ohranitev tropskih gozdov. Ej stari, biodizel iz palmovega olja nima z biogorivi druge generacije nikakršne zveze, z višjimi cenami olja pa veliko več, kot so to pripravljeni priznati v Lendavski Nafti.

Strogo zaupno: Za dražjo hrano kriva biogoriva

Tik pred srečanjem voditeljev industrijskih držav G8 na Japonskem, kjer naj bi se pogovarjali predvsem o naraščajočih cenah hrane in surove nafte, so nasprotniki biogoriv v roke dobili dve močni karti. Prihodnji teden bo objavljeno Gallagherjevo Poročilo, ki ga je po naročilu Britanske vlade pripravila skupina uglednih ekonomistov. Sodeč po odlomkih, ki so že pricurljali v javnost, je poročilo do politike spodbujanja predelave prehrambenih surovin v biogorivo precej neprizanesljivo.

Prav v teh dneh pa je iz Svetovne banke ušel še en dokument, ki za vedno višje cene hrane krivi odločitev razvitih držav za biogoriva prve generacije, torej za tista, ki jih izdelujejo iz prehrambenih surovin. Razprava, ki se je v zadnjih mesecih ponovno razvnela, predvsem zaradi odločitve ZDA in EU, da kljub naraščanju cen hrane na svetovnem trgu nadaljujeta z uvajanjem bioetanola in biodiesla, je polna medsebojnega obtoževanja. Kritiki biogoriv, ki so za višje cene hrane že od vsega začetka krivili uporabo koruze in oljnic v energetske namene, imajo vedno več argumentov. Po drugi strani trditvam predstavnikov ameriške administracije in Evropske komisije, češ da so količine žitaric, ki so namenjene predelavi v biogoriva zanemarljive, in da zato k višjim cenam hrane ne prispevajo več kot 3%, verjame vedno manj ljudi.

Tudi poročilo Svetovne banke odločitev za uporabo biogoriv prve generacije kaže v drugačni luči: "Brez vpliva biogoriv se svetovne zaloge žita in koruze ne bi zmanjšale za toliko, kolikor so se, vpliv drugih razlogov za naraščanje cen pa bi bil manjši." Višje cene nafte, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, ki jih ameriška administracija, poleg večjega povpraševanja Indije in Kitajske na svetovnem trgu navaja kot glavni razlog za naraščanje cen kmetijskih pridelkov, naj bi k podražitvam hrane prispevale le okrog 15%, medtem ko so "biogoriva odgovorna za okrog 75%". Poročilo še navaja, da se je košarica prehrambenih izdelkov, ki so bili vključeni v raziskavo, v zadnjih šestih letih podražila kar za 140%. Nič čudnega, da poročilo še zmeraj nosi oznako: Strogo zaupno!