Najbolj tvegano je storiti nič!

Potem, ko je US Climate Change Science Program prejšnji teden objavil poročilo o vplivih podnebnih sprememb na ZDA, je včeraj 1700 znanstvenikov na administracijo naslovilo poziv za takojšnje ukrepanje. Ugledni ameriški znanstveniki, med njimi je šest Nobelovih nagrajencev, zahtevajo od Busha, da ZDA takoj prevzamejo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in da takoj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, sicer bodo "posledice nepredstavljive."

Poročilo o vplivih podnebnih sprememb na ZDA, prvi dokument Busheve administracije, ki priznava, da kopičenje ogljikovega dioksida zaradi človekovih dejavnosti vpliva na segrevanje ozračja, je v svojih napovedih neprizanesljivo: spremembe padavinskih režimov bodo v naslednjih desetletjih povzročile resno pomanjkanje pitne vode, predvsem na vedno gosteje poseljenem jugozahodu ZDA. Višje temperature in pomanjkanje vode naj bi prizadelo predvsem kmetijstvo in gozdarstvo, ki se bosta morala soočiti z invazivnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter s škodljivci, bolje prilagojenimi na toplejše podnebje.

Znanstveniki zdaj pozivajo, naj senat takoj sprejme ukrepe za 15-20% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 in Busha opozarjajo: "Ne smemo izgubljati časa. Najbolj tvegano je, da ne naredimo nič."

Predsedovanje EU je flop

Slovensko predsedovanje se počasi izteka in na vodenje EU se pripravlja nova trojica držav. Poleg Francije, ki bo unijo vodila v drugi polovici leta, sta v skupini še Švedska in Češka, ki bosta predsedovali naslednje leto.

Trojka je ta teden pripravila seznam prednostnih nalog svojega predsedovanja, ki pa meče precej slabo luč na uspehe Slovenskega vodenja EU. Na seznamu prednostnih nalog namreč ostajata "slovenski" temi: zagotavljanje energetske varnosti EU in boj proti podnebnim spremembam.

Da v zvezi z evropsko energetsko in podnebno politiko v času našega predsedovanja ni prišlo do nikakršnih premikov, ne dokazuje samo nezadovoljstvo evropskih nevladnih organizacij in strokovnih združenj s slovenskim vodenjem EU, pač pa tudi rezultati sestanka predstavnikov članic (Coreper). Izmenjava mnenj stalnih predstavnikov v Sloveniji, kljub neurejenim razmeram na področju biogoriv v EU in apelom strokovne javnosti ni prinesel nikakršnega zaključka in je razpravo prestavil na čas, ko bo EU vodila Francija. Ali kot se je slikovito izrazil en od diplomatov: "Veliko smo jedli in pili, pomembne odločitve bomo sprejemali v drugi polovici leta…"

Angeline težave

Angela Merkel v svetovni politiki velja za vneto zagovornico ukrepanja proti podnebnim spremembam. Ob svojem lanskem obisku na Bushevem ranču je nemška kanclerka ameriškega predsednika na vse pretege prepričevala o nujnosti takojšnje vključitve Amerike v globalni podnebni sporazum, ki bo nadomestil iztekajoči se Kyotski sporazum.

Merklova zagovarja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov tudi doma in obljublja, da si bo Nemčija pod njeno vlado zagotovila vodilno vlogo v boju proti segrevanju ozračja. Do leta 2020 naj bi se, v primerjavi z ravnijo iz leta 1990, nemški izpusti zmanjšali za 40%. Z obljubljenimi ukrepi zvezne vlade so začeli decembra lani, ko je bil potrjen prvi sveženj zakonodaje, namenjene varčevanju z energijo in prehodu na obnovljive vire. Drugi sveženj, ki naj bi ga vlada odobrila prejšnji teden, pa se je očitno zataknil – pod vplivom zloglasnih lobijev.

Najprej se je zamajal predlog za spremembo davkov na avtomobile. Po novem bi dajatve in stroške registracije v Nemčiji obračunavali na osnovi izpustov ogljikovega dioksida in ne več na podlagi zmogljivosti motorja. Osnutek zakona je bil prejšnji teden nepričakovano umaknjen iz procedure. Višji davki na avtomobile pa niso edini sporni predpis iz drugega svežnja. Vse manj privržencev imajo tudi ukrepi, s katerimi naj bi izboljšali energetsko stanje stavbnega fonda in spodbudili vlaganja v energetska omrežja. Nasprotniki Merklove so se lotili celo usklajenega predloga, po katerem naj bi se cestnine za tovornjake obračunavale na osnovi emisij ogljikovega dioksida.

Angeline podnebne težave so iz dneva v dan večje. Opozicijski Zeleni programu očitajo povsem nerealne cilje: 40% zmanjšanja po njihovem sploh ni mogoče več doseči; to bo znašalo kvečjemu 28%.

Nova kmetijska politika

Evropska komisija je prejšnji teden v parlamentu predstavila osnutek reforme skupne kmetijske politike. Gre za najstarejšo evropsko politiko, ki izvira iz začetka evropskih povezav in ki so jo, zaradi preživetih izhodišč, zadnja leta nenehno napadali tako okoljevarstveniki, kot tudi kmetje. En od glavnih argumentov za ohranjanje nepreglednega, dragega in okolju neprijaznega sistema evropskih kmetijskih subvencij, ki finančno predstavljajo 40% evropskega proračuna in so lani davkoplačevalce stale 42,9 milijarde evrov, je bila domnevna stabilnost cen. Zdaj, ko je minila, svetovni trg hrane pa kaže na dolgoročno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, je čas za reformo dozorel.

V Strasbourgu predstavljeni predlog je pripravljen po načelu "za vsakogar nekaj". Okoljevarstvenikom, ki Komisiji že leta očitajo spodbujanje okolju neprijazne pridelave hrane, v zadnjem času pa tudi prenagljenost pri uvajanju biogoriv prve generacije, nova politika obeta ukinitev subvencij za pridelavo energetskih pridelkov ter povečanje sredstev, namenjenih varovanju okolja. Za prejemnike sredstev, kmete, je Komisija zasnovala doktrino zaščite majhnih kmetij. Statistika kaže, da trenutno 20 odstotkov pridelovalcev hrane prejema 80% subvencij, kar pomeni, da obstoječi sistem favorizira predvsem velike pridelovalce. Komisija jim v zameno za manjše subvencije ponuja odpravo mlečnih kvot in izplačil za površine, ki so bile izločene iz obdelave. S tem naj bi dosegli tudi povečanje evropske kmetijske proizvodnje in stabilizacijo cen.

Francija in Nemčija, ki imata od trenutnega sistema največ koristi, sta že pokazali pripravljenost na kompromis. Če bodo osnutek sprejele tudi druge članice, bo prenovljena Evropska kmetijska politika lahko sprejeta že med Francoskim predsedovanjem v drugi polovici letošnjega leta.

Kdaj bo nafta predraga?

Cena nafte na svetovnem trgu se je danes povzpela na 135 dolarjev za sod. Analitiki Goldman Sachsa ocenjujejo, da se bo v drugi polovici letošnjega leta še višala in v povprečju presegla 140 dolarjev. Ne glede na to, ali za zadnje podražitve krivimo šibko ameriško valuto, umik kapitala na surovinske trge, ali zmanjšanje razpoložljivih zalog in začetek obdobja pomanjkanja črnega zlata, alternative se zdijo zmeraj bolj oddaljene.

Biogoriva, izdelana iz kmetijskih pridelkov, so se izkazala za povsem neprimeren nadomestek. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Evropska unija opustila odločitev, po kateri naj bi 10% fosilnih goriv nadomestili z biogorivi. Tudi ameriški program subvencionirane predelave koruze v etanol je zašel v težave. V zadnjih mesecih podobe biogoriv v javnosti ni prizadelo samo pomanjkanje in podražitve hrane, pač pa tudi raziskave, ki dokazujejo, da intenzivna predelava poljščin v bioetanol ali biodiesel izniči njihovo domnevno ogljikovo nevtralnost. Torej s prihrankom pri izpustih toplogrednih plinov ne bo nič. Če k temu prištejemo še onesnaženje s pesticidi in pomanjkanje vode, ki bi ga pridelava energetskih pridelkov povzročila v kmetijstvu, je usoda biogoriv zapečatena.

Razpoložljiva tehnologija hibridnih vozil, ki jih je na cestah, v primerjavi s klasičnimi, malo, je sicer povečala energetsko učinkovitost posameznega vozila, a na odvisnost prometa od naftnih derivatov praktično ni vplivala. Tehnologija električnih vozil je povsem zastala in komercialna proizvodnja vozil na gorivne celice se še ni pričela, tako da promet zaenkrat ostaja trdno v rokah naftnega lobija. K temu pritrjujejo tudi zadnji podatki o rasti dobičkov naftnih družb: v prvem četrtletju je Shell dosegel za četrtino boljše rezultate, BP pa je dobiček zrasel kar za 63 odstotkov. Kar dobro za industrijo, katere osnovna surovina se je v tem mesecu podražila že za 20%.

Ameriko na hujšanje!

George W. Bush je znan po svojih nepremišljenih opazkah. S svojim nedavnim komentarjem o vzrokih podražitev hrane ni ponovno pokazal samo svojega bornega poznavanja ekonomije, pač pa je tudi užalil prebivalce druge najštevilčnejše države na svetu. Na tiskovni konferenci v Missouriju je ameriški predsednik za podražitve hrane na svetovnih trgih okrivil "indijski srednji razred" s pojasnilom "ko začenjaš bogateti, zahtevaš boljšo in raznovrstnejšo hrano in poraba naraste in povzroči dvig cen."

Kitajska in Indija, skupaj z drugimi razvijajočimi se ekonomijami nekdanjega tretjega sveta so v zadnjem času pogosto tarča kritik, češ da njihov razvoj povzroča motnje v ponudbi hrane, surovin in energentov na svetovnem trgu. Čeprav se zdi očitek marsikomu upravičen, ekonomski podatki govorijo drugače. Indija in Kitajska vzdržujeta visoko gospodarsko rast že več kot desetletje, medtem ko se z visokimi cenami hrane in surovin srečujemo šele zadnji dve leti.

V odgovor Bushevi pripombi so indijski tisk preplavili komentarji, ki Američanom priporočajo dieto, saj povprečni Američan še zmeraj poje pol več hrane kot pripadnik srednjega razreda v razvijajočih se ekonomijah. Po podatkih FAO prebivalec ZDA povprečno zaužije 3770 kalorij na dan, Indijec pa 2440. ZDA vodijo tudi v potrošnji drugih surovin in energije na prebivalca, tako da je Beli hiši argumentov hitro zmanjkalo. V želji po spravi so nekaj dni kasneje indijske očitke zavrnili z besedami: "Po našem mnenju je dobro, da se države razvijajo in da ima vedno več ljudi višji življenjski standard."

Ogljikov dioksid se nabira

Ameriška uprava za oceane in ozračje je objavila rezultate lanskoletnih meritev vsebnosti ogljikovega dioksida z Maune Loe na Havajih. Observatorij je ena od ključnih lokacij, kjer merijo gibanje vsebnosti najpomembnejšega toplogrednega plina že od sedemdesetih let naprej.

Podatki niso razveseljivi. Lanske meritve kažejo, da vsebnost ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju narašča vedno hitreje. Povprečna rast vsebnosti plina v atmosferi je lani dosegla 2,14 ppm, medtem ko je bila v zadnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja okrog 1,50 ppm. Da vsebnost v atmosferi narašča hitreje, kaže tudi podatek, da je v našem stoletju vsebnost v povprečju naraščala za 2,1 ppm na leto.

Atmosferski strokovnjaki se bojijo, da planet dosega meje absorbcijske sposobnosti, saj naj bi bila vsebnost ogljikovega dioksida zadnjič tako visoka pred 650.000 leti.

Še vroč krompir

Medtem ko je Evropska komisija odločila proti genetsko spremenjenemu krompirju nemškega BASFa, je britansko ministrstvo za okolje Univerzi Leeds dovolilo poskusno saditev nove vrste genetsko spremenjenega krompirja.

Sodelavci Fakultete bioloških znanosti bodo v Yorkshiru v raziskovalne namene lahko posadili 1,200 rastlin, ki so jim dodali gen za odpornost proti krompirjevi ogorčici. Ta zajedalec naj bi britanske pridelovalce krompirja vsako leto veljal kar milijardo evrov.

Napoved poskusnega sajenja je že naletela na odpor med nasprotniki genetsko spremenjenih organizmov. Ti krompirju iz Leedsa očitajo, da lahko vključeni gen povzroči odpornost na neomicin, kar bi lahko vplivalo tudi na učinkovitost tega antibiotika v zdravstvene namene.

Kam so vse čebele šle…

Spomladanske izgube čebel so bile nekoč sestavni del produkcijskega ciklusa, ki je vplival kvečjemu na količino medu. Hitro krčenje čebeljih populacij, ki smo mu priča zadnja leta, ne ogroža zgolj pridobivanja medu, pač pa zmeraj bolj vpliva tudi na kmetijstvo. Medtem ko ekologi opozarjajo, da čebele, zaradi svoje občutljivosti samo sporočajo pravo stanje okolja, sadjarji s strahom pričakujejo čas, ko opraševalcev za vse cvetove ne bo več dovolj.

Izgube v panjih, ki presegajo 30%, so po mnenju strokovnjakov kritične. Podatki iz evropskih držav kažejo, da so se izgube v zadnjih petih letih potrojile in da zdaj dosegajo okrog 20%. Stanje v ZDA je veliko slabše; lani so v masovnih poginih Američani izgubili okrog 36% populacije. Vendar samo upadanje populacij še ne bi bilo tako zaskrbljujoče, če vzroki ne bi bili vedno pogosteje zaviti v temo. Za nepojasnjene primere, ki naraščajo tudi v Evropi, se je uveljavil izraz: colony collapse disorder ali motnja propada rojev. Eni jo povezujejo s podnebnimi spremembami; čebele naj bi bile ogrožene zaradi čedalje pogostejših obdobij neobičajnega vremena, drugi trdijo, da je kriv vedno večji stres v okolju, tretji krivijo še neodkritega zajedalca, podobnega znani bolezni varozi.

Poleg nepojasnjenih pomorov k zmanjšanju populacij prispevajo tudi primeri klasičnih zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi, kakršnim smo bili tokrat verjetno priča v Sloveniji. Letošnjo pomlad je stanje najbolj pereče v Nemčiji, kjer izgube čebeljih družin ocenjujejo na 60%. Pomori sovpadajo s sejanjem koruze, v pridelavo te kulture pa so nedavno vpeljali nov pesticid clothianidin. Zdaj nemški čebelarji obtožujejo poljedeljce, ki so zaradi visokih cen na svetovnem trgu intenzivirali pridelavo. K večjemu pritisku na čebele brez dvoma prispeva povečanje kmetijskih površin, s čemer naj bi zagotovili zadostne količine hrane, živinske krme in biogoriv. A palica ima vedno dva konca: čebele oprašujejo več kot tri četrtine kmetijskih kultur, od sadnega drevja, do oljne repice. Brez čebel torej tudi biodizla ne bo.

Hrana v smeteh

Ob zadnjih podražitvah hrane je britanska vlada, v okviru programa za zmanjšanje odpadkov Wrap, naročila študijo o hrani, ki konča v smetnjakih. Rezultati so presenetili celo poznavalce razmer na Otoku: vsak dan Britanci v smeti odvržejo skoraj pet milijonov jabolk, več kot milijon klobas, pol milijona jajc, 300.000 litrov jogurta, pol milijona piščancev...

Raziskava, ki je plod rednega pregledovanja odpadkov 2.138 prostovoljcev, je razkrila, da v razvitih državah očitno zavržemo vedno večje količine hrane, ki ni bila nikoli pripravljena. Po besedah raziskovalcev, je bilo najbolj presenetljivo, koliko hrane iz hladilnika očitno neposredno roma v smeti. V zabojnikih so naleteli na zavite piščance, še nedotaknjene torte, zapakirane mlečne izdelke…

Britanski okoljski minister je rezultate pospremil z besedami: "Izsledki so že sami po sebi osupljivi, še bolj šokantno pa je razsipanje v času, ko so mediji polni poročil o pomanjkanju hrane po svetu."

Globa za guzlerje odpade

Ken Livingston, župan Londona, ki je pred petimi leti uvedel plačilo globe za gnečo oziroma cestnino za uporabo mestnih ulic, po osmih letih zapušča mestno hišo. Z Laburisti, ki so na lokalnih volitvah prejšnji teden doživeli popoln volilni poraz, je odneslo tudi Rdečega Kena. Novi Londonski župan je postal dosedanji konservativni član parlamenta Boris Johnson.

Čeprav so konservativci Livingstonov prometni program za London ostro napadali vse od uvedbe globe za gnečo, pa je novi župan že v svojem nastopnem govoru nakazal, da prometne politike, ki jo je začrtal Rdeči Ken, ne bo bistveno spreminjal. Poleg nadaljnjih izboljšav avtobusnega prometa je Johnson Londončanom obljubil večjo varnost javnega transporta. Posebna globa za uporabo najbolj požrešnih guzlerjev v mestu, ki jo je v primeru svoje izvolitve tokrat obljubljal Livingston, pa zaenkrat odpade.