Znanstveniki proti biogorivu

Medtem ko Svetovni program za hrano opozarja, da zaradi podražitev kmetijskih surovin kmalu ne bo mogel več nahraniti lačnih po svetu, v Veliki Britaniji vse bolj narašča nezadovoljstvo nad evropsko politiko biogoriv.

Svetovni program za hrano, ki deluje v okviru Združenih narodov in se financira z donacijami bogatih držav, opozarja, da so se stroški nakupa hrane v letu dni povišali za 55%. V primeru, ko donorji ne bodo zbrali manjkajočih 500 milijonov dolarjev, bo program prisiljen zmanjšati obroke. Poziv prihaja ravno v času, ko bodo članice Evropske unije pričele uresničevati odločitev, po kateri naj bi do leta 2010 več kot pet odstotkov tekočih goriv nadomestili z biogorivi. Ker tehnologija zaenkrat omogoča zgolj predelavo kmetijskih pridelkov, bo odločitev Bruslja dodatno poslabšala razmere na svetovnem trgu prehrambenih surovin.

Visoke cene hrane pa niso edini vir nezadovoljstva nad evropsko odločitvijo. Potem ko je več znanstvenikov, ki svetujejo Britanski vladi, opozorilo na nejasen položaj biogoriv, je zdaj celo znanstveni svetnik Britanskega ministrstva za okolje, prehrano in kmetijstvo, profesor Watson javnosti sporočil, da ni povsem prepričan, ali biogorivo resnično pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in dodal, da lahko zaradi uporabe biogoriv pride celo do povečanja emisij. Watson se je pridružil vedno večjemu številu britanskih znanstvenikov, ki pozivajo premierja, naj v Bruslju odločneje nastopi proti biogorivom, dokler vprašanja emisij ne bodo pojasnjena.

Ogljikova nevtralnost

Zadnja moda na področju podnebnih sprememb je razglašanje ogljikove nevtralnosti. Ko so prva britanska podjetja napovedala, da bodo zmanjšala oziroma v celoti kompenzirala svoje izpuste toplogrednih plinov, je vse skupaj kazalo na dobro marketinško potezo. Veselje ob razglasitvah ogljikove nevtralnosti pa je bilo kratkotrajno: izkazalo se je, da gre za podjetja iz finančnega sektorja, banke in zavarovalnice, ki niso med pomembnimi povzročitelji toplogrednih plinov. Še več, banke so kljub svoji deklarirani nevtralnosti nadaljevale s financiranjem projektov, ki so spodbujali uporabo fosilnih goriv.

Moda ogljikove nevtralnosti pa se s tem ni končala. Po napovedih ameriških univerz in županov nekaterih večjih mest, da bodo v naslednjih desetletjih zagotovili ogljikovo nevtralnost, je kot prva država na svetu to napovedala tudi pet milijonska Norveška. Lansko napoved, da bodo vsi izpusti toplogrednih plinov iz te skandinavske države kompenzirani do leta 2050, je parlament letos celo skrajšal za dve desetletji. Drznosti navkljub pa ima tudi ogljikovo nevtralna Norveška precejšnjo napako: država je ne bo dosegla z zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv, pač pa z nudenjem mednarodne pomoči. Po domače povedano, Norveška bo pravice za svoje izpuste toplogrednih plinov kupila v nerazvitem svetu, z denarjem, ki ga je, ali pa ga še bo zaslužila s prodajo nafte. Kot tretja svetovna izvoznica si ob dnevni proizvodnji 2,6 milijona sodčkov in ceni okrog 100 dolarjev to zlahka privošči.

Da bi bilo vse skupaj še bolj črno: Ogljikovo nevtralnost napoveduje tudi Vatikan, ki znotraj obzidja, kljub znamenitim vrtovom ne more povsem kompenzirati svojih dimniških izpustov. Vatikan sicer zagotavlja, da manjkajoče količine pokrije z gozdnimi površinami na Madžarskem, čeprav je v javnost medtem že pricurljala vest, da vatikanski izračun sicer upošteva emisije, ki nastajajo znotraj državnih meja, ne pa tudi tistih, ki izvirajo iz delovanja njegovih uslužbencev, recimo letalskih potovanj.

Vlada ne dosega ciljev

Kredibilnost Britanske vlade je resno načeta zaradi izpustov toplogrednih plinov. Britanska komisija za trajnostni razvoj je sporočila, da kar dve tretjini ministrstev ne dosega predvidenega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2010 naj bi se emisije iz britanskih vladnih virov v celoti zmanjšale za 12.5%.

Britanska Komisija za trajnostni razvoj ocenjuje vladne uspehe na področju varovanja okolja in vsako leto pripravi poročilo, v katerem obravnava ravnanje z okoljem in doseganje ciljev posameznih ministrstev. Iz letošnjega, šestega poročila je mogoče razbrati, da je bila vlada na nekaterih področjih sorazmerno uspešna, recimo pri reciklaži in uporabi obnovljivih virov energije. Povsem drugače pa je z emisijami toplogrednih plinov. Čeprav so izpusti, povezani s pisarniškimi prostori v primerjavi z letom 1999 zdaj manjši za 4%, pa je vlada v celoti, po mnenju Komisije neuspešna, saj so se emisije v nekaterih kategorijah celo povečale. Izpusti iz vladnih avtomobilov so recimo narasli kar za 1,5%.

Precej slabo za državo, ki se rada pohvali z vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

Ledenikov ne bo več

Po podatkih Svetovne ledeniške opazovalnice, ki deluje pri Univerzi v Zürichu, se ledeniki talijo, kot še nikoli doslej. Züriška opazovalnica sistematično spremlja razmere na tridesetih referenčnih lokacijah že od 1980. Na podlagi podatkov o gostoti in debelini ledu ter vsakoletnih izračunov "vodnega ekvivalenta", Švicarski strokovnjaki zdaj ugotavljajo, da se led tali čedalje hitreje.

V obdobju med 1980 in 2000 je povprečna izguba ledu dosegala tretjino metra vodnega ekvivalenta, zdaj pa na leto znaša že več kot pol metra. Raziskave kažejo, da so leta z rekordnimi izgubami vedno pogostejša. Rekord iz vroče sezone 1998, ki je dosegel tedaj neverjetnih 0,7 metra, je bil v tem tisočletju presežen že trikrat, v letih 2003, 2004 in 2006.

Predstavnik Okoljskega programa Združenih narodov, ki raziskave ledeniške opazovalnice sofinancira, je ob objavi letošnjega poročila poudaril, da so "milijoni, če ne celo milijarde ljudi posredno ali neposredno odvisne od tega naravnega rezervoarja vode, ki jo uporabljajo kot vir pitne vode, za kmetijstvo, industrijo in pridobivanje elektrike." Če se bo trend nadaljeval, lahko ledeniki povsem izginejo v nekaj desetletjih.

Podnebna emigracija

Voditelji evropskih držav, ki so se zbrali na spomladanskem zasedanju v Bruslju, bodo danes razpravljali tudi o varnostnem dokumentu, ki nosi podpis Javierja Solane, visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko EU.

Besedilo, ki obravnava varnostne vidike podnebnih sprememb, ne skopari s svarili in mračnimi napovedmi. Poudarja predvsem nevarnost novih migracijskih tokov na južni meji Unije. "Migracijski pritiski na evropske meje, politična nestabilnost in konflikti se lahko v prihodnosti povečajo", navajajo avtorji in v nadaljevanju povzemajo oceno, po kateri bo segrevanje ozračja za dve stopinji v Afriki privedlo do izgube treh četrtin obdelovalnih površin.

Podnebne spremembe bodo po prepričanju Solane privedle do resnega pomanjkanja hrane, kar bo v naslednjem desetletju spodbudilo spopade za ozemlje in vodne vire. Poročilo povzema tudi opozorilo Združenih narodov, po katerem bo "do leta 2020 na svetu že več milijonov podnebnih emigrantov."

V luči Solaninega poročila je predlog za dvajset odstotno zmanjšanje Evropskih emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki ga imajo evropski voditelji na mizi, veliko premalo. Žal česa bolj prelomnega od Janše in Podobnika ni mogoče pričakovati.

Sveži grehi

Katoliška cerkev je, v skladu s svojo politiko do vprašanj okolja posodobila tudi seznam grehov. En od najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, nadškof Gianfranco Girotti je prejšnji teden na vrh seznama sodobnih skušnjav postavil genetske manipulacije. V intervjuju za L'Osservatore Romano z naslovom "Nove oblike družbenih grehov", so se med novodobnimi grehi poleg uničevanje okolja znašle tudi raziskave izvornih celic, trgovina z mamili in družbena ter gospodarska neenakost.

Zdravilna voda

Ko so raziskovalci Univerze New Brunswick z izpustom estrogena v bližnje jezero skušali oceniti ekološko tveganje onesnaženja s hormoni, so kmalu ugotovili resne posledice svojega eksperimenta.

Kljub majhni količini estrogena so se v Ontarijskem jezeru že po nekaj mesecih pojavile spremembe spolne sestave ribje populacije. Mladice so pričele spreminjati spol, kar je po dveh letih pripeljalo do popolnega zloma jezerske populacije. Estrogen vsebujejo kontracepcijske tablete in ga zato pogosto najdejo tudi v odplakah. Poskus kanadskih raziskovalcev je minil brez trajnih posledic: potem, ko so raziskovalci jezero prenehali onesnaževati s hormoni, so si tudi ribe kmalu opomogle.

Rezultati petmesečnega preiskovanja vode iz 24 mestnih območij ZDA, ki jih je zdaj objavila agencija Associated Press, so zato toliko bolj zaskrbljujoči. Raziskovalci, ki so v vodovodni vodi iskali morebitne ostanke zdravil, so ugotovili, da voda, ki jo pije najmanj 41 milijonov Američanov, vsebuje najrazličnejša zdravila, od hormonov, antibiotikov in analgetikov, do pomirjeval. Čeprav so bile odkrite vsebnosti v vseh primerih le v sledovih in znatno pod koncentracijami, ki se uporabljajo v terapevtske namene, pa je stanje zaskrbljujoče, saj za pitno vodo, naj gre za vodovode, ali ustekleničeno vodo, redno preverjanje morebitnega onesnaženja z zdravili ni predvideno.