Omejitev hitrosti

Nemški socialdemokrati, koalicijski partner v vladi Angele Merkel, so s prenovo strankarskega programa prejšnji vikend napovedali, da okolje v Nemčiji ponovno postaja pomembna predvolilna tema. Njihov kongres, s katerim se pripravljajo na volitve čez dve leti, je prinesel za nemške razmere presenetljivo pobudo – predlog za omejitev hitrosti na avtocestah. Kanclerka, v kateri imajo proizvajalci avtomobilov močnega zaveznika, je na pobudo takoj odvrnila, da se omejitev "ne bo zgodila pod menoj."

Nemški avtomobilistični lobi v strahu pred zmanjšanjem prodaje velikih avtomobilov že leta kljubuje predlogu zakona, po katerem bi tudi na nemških avtocestah uvedli splošno omejitev hitrosti na 130 km/h. Kljub temu, da so pri visokih hitrostih izpušni plini veliko bolj škodljivi, s hitrostjo pa naraščajo predvsem emisije ogljikovega dioksida, se s tem problemom doslej ni spopadla še nobena nemška vlada. Omejitve hitrosti na avtocestah niso dosegli niti nemški zeleni, ko so bili pred leti pomemben vladni partner in so uzakonili celo prepoved gradnje nukleark. Časi so se zdaj očitno spremenili in nemško javno mnenje, zaskrbljeno zaradi podnebnih sprememb, postaja bolj naklonjeno omejitvam, kot pa hitrim avtomobilom.

Obdobje pomanjkanja

Če so napovedi nemških analitikov iz Energy Watch Group pravilne, se je obdobje pomanjkanja fosilnih goriv že začelo.

Pravkar objavljeno Poročilo o nafti, napoveduje naftni energetiki temno prihodnost. Svetovna proizvodnja črnega zlata je po prepričanju avtorjev že dosegla vrhunec v lanskem letu, odslej pa naj bi ponudba čedalje bolj zaostajala za povpraševanjem. Po prepričanju nemških raziskovalcev so bile napovedi naftnega lobija, ki je zadnja leta zatrjeval, da odkrite zaloge nafte zadoščajo najmanj za štirideset let, povsem napačne. Energy Watch Group v svojem poročilu ocenjuje, da bo proizvodnja nafte v naslednjih letih upadala po letni stopnji 7%, prepolovila pa se bo že do leta 2030.

Ker so tudi avtorji Poročila o premogu letos marca in Poročila o uranu iz decembra preteklega leta ugotovili, da je nastopilo obdobje pomanjkanja zaradi izčrpanja zalog, postaja jasno, da se je svet znašel pred globalno energetsko krizo, ki zahteva spremembo obstoječega ekonomskega sistema, temelječega na premisi o neizčrpnih zalogah fosilnih goriv. Avtorji Poročila o nafti so prepričani: »to bo vplivalo na praktično vse vidike vsakdanjega življenja«.

Zeleni telekom

BT, nekdanji britanski monopolist, ki velja zaradi uspešnega prehoda s klasične telefonije na širokopasovno tehnologijo za najbolj inventivno podjetje v sektorju, si prizadeva postati tudi »najbolj zeleni telekom na svetu«. Predstavniki podjetja so predstavili načrt, po katerem bo BT do leta 2016 kar 80% svojih energetskih potreb pokril iz obnovljivih virov energije.

Telekomi so, kljub tehnološkim spremembam zadnjih let še zmeraj med večjimi porabniki energije. BT na primer za delovanje svojega omrežja, ki služi 15 milijonom uporabnikov, trenutno porabi kar 0.7% vse britanske energije, pri čemer je velik delež generirajo elektrarne na fosilna goriva. Podjetje se je zdaj odločilo, da bo zaradi zmanjšanja stroškov, pa tudi omejitve emisij toplogrednih plinov, v prihodnjih letih zgradilo lastno omrežje dvo-megawattnih vetrnih elektrarn. Načrtujejo postavitev 125 vetrnic na obstoječih oddajnikih, s čemer bodo zadostili okoljevarstvenim kriterijem. Ko bo omrežje zgrajeno, bo BT približno četrtino energije, potrebne za delovanje podjetja pridobil iz lastnih, obnovljivih virov.

Surovo prebujanje

Cena sodčka surove nafte je včeraj dosegla rekordnih 88 dolarjev. Podražitve energentov v obdobju, ko severna hemisfera pričakuje zimo, predstavljajo običajna cenovna nihanja, vendar pa je z nafto očitno nekaj hudo narobe. Cena črnega zlata se je v letošnjem letu povečala za 40%, od leta 2002 pa se je nafta podražila kar za štirikrat.

Švicarski novinar Basil Gelpke in režiser Ray McCormack sta prepričana, da sta našla odgovor: naftne zaloge hitro kopnijo, sodobna civilizacija je od črnega zlata povsem odvisna in na spremembo glavnega energenta povsem nepripravljena. Je poglavitni razlog za tolikšno odvisnost v tem, da se med desetimi največjimi podjetji na svetu le eno ne ukvarja z energetiko? Njun dokumentarni film Surovo prebujanje v marsičem spominja na Neprijetno resnico.

Od poraženca do zmagovalca

Po pričakovanjih je letošnjo Nobelovo nagrado za mir dobil Al Gore. Zdaj postaja vse bolj jasno, zakaj so ameriški lobiji vložili toliko denarja in truda v Bushevo izvolitev. Ej stari, kakšen bi bil svet, če bi Gore postal ameriški predsednik?