Še biogoriva?

Več kot polovica držav na svetu, med njimi ZDA in celotna Evropska unija, je v zadnjem času napovedala programe za večjo uporabo biogoriv. Z njimi naj bi prekinili svojo odvisnost od nafte, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, obenem pa spodbudili kmetijsko proizvodnjo. V naslednjih dvajsetih letih bi tako lahko četrtino svetovnih potreb po energentih pokrili z biogorivi. Konec aprila je zato skupina UN-Energy izdala poročilo o odprtih vprašanjih v zvezi z uporabo kmetijskih pridelkov v energetiki.

Prvi problem, ki se pojavlja ob vse večji uporabi biogoriv, so višje cene hrane na svetovnem trgu, ki so že prizadele prebivalstvo tretjega sveta. Busheva odločitev o spodbujanju predelave koruze v metanol recimo, je svetovne cene koruze pognala navzgor. Američani so lani v gorivo predelali že več kot tretjino doma pridelane koruze. O naraščanju cen surovin, ki so primerne za biogoriva, sicer pa se uporabljajo v človeški prehrani, poročajo tudi iz Azije. Višje cene palmovega olja, ki se uporablja tudi za biodiesel, so prizadele revnejše prebivalstvo Jugovzhodne Azije. Ker svetovno prebivalstvo še zmeraj narašča, podnebne razmere pa napovedujejo težjo pridelavo hrane, lahko predelava kmetijskih surovin v goriva kmalu postane etično vprašljiva.

Očitek biogorivom je tudi vpliv pridelave na naravno okolje. Ekonomična pridelava narekuje intenzivno proizvodnjo na velikih površinah, kar lahko resno ogrozi biološko raznovrstnost, poveča erozijo in osiromaši prst. Poznavalci razmer opozarjajo, da so površine za pridelavo hrane na svetu omejene. Ob vedno večjem vremenskem tveganju sedanje površine kmalu ne bodo več zadoščale niti za pridelavo hrane, kaj šele za zagotovitev energetskih surovin. Največji pritisk na naravno okolje pričakujejo na območju tropskih gozdov, ki so za uravnoteženje emisij nadvse pomembni: ogroženi so predvsem gozdovi Južne Amerike in Jugovzhodne Azije.

Nenazadnje avtorji poročila opozarjajo še na eno nevarnost biogoriv: ob proizvodnji surovin in predelavi v biogoriva nastajajo emisije toplogrednih plinov, kar ob sočasnem uničevanju tropskega gozda za nove obdelovalne površine pomeni, da bodo posledice pridelave biogoriv za svetovno podnebje postale bolj škodljive od uporabe naftnih goriv. Izvršni direktor programa OZN za okolje je ob predstavitvi poročila zato poudaril: »Bioenergija nam nudi izjemno priložnost za zmanjšanje podnebnih sprememb, za energetsko stabilnost in razvoj podeželja, vendar morajo biti investicije premišljene, da bi se tako izognili novim okoljskim in socialnim problemom.«

Lep pozdrav iz Bangkoka

Ko so podnebni strokovnjaki v Parizu februarja potrdili, da segrevanje zemeljskega ozračja povzročajo človeške aktivnosti, so uredniki poročila zaradi nasprotovanja ameriških delegatov skrbno izbirali besede. Napovedi so kljub temu ostale črnoglede: povprečne letne temperature bi se lahko še v tem stoletju dvignile za 6 stopinj in sprožile katastrofo svetovnih razsežnosti.

Po slabih novicah z začetka leta je zadnje poročilo s konference v Bangkoku izzvenelo bolj optimistično. Tokrat so se vsi delegati IPCC strinjali, da je naraščanje emisij potrebno zaustaviti najkasneje do leta 2015, nato pa naj bi jih postopno znižali na raven med 50 in 85% emisij iz leta 2000. Po prepričanju večine podnebnih strokovnjakov bi se povprečna temperatura tako zvišala le za dve stopinji in pol, posledice segrevanja pa bi ostale obvladljive. Ob pripravi končnega besedila se je v Bangkoku zgodilo prvič, da ameriška administracija besedila ni zavrnila, med samo konferenco so popustili celo Kitajci, Bushevi zvesti zavezniki proti ukrepom za omejitev emisij.

Težko je reči, kaj je vzrok Bushevega popuščanja; vedno glasnejše zahteve javnosti zaradi izjemnih vremenskih pojavov, ki se v ZDA zadnje mesece kar vrstijo, sodba ameriškega Vrhovnega sodišča z začetka aprila, po kateri je Zvezno ministrstvo za okolje dolžno ukrepati v zvezi z izpusti ogljikovega dioksida na podlagi Zakona o čistem zraku ali spremenjeno razmerje sil v Kongresu. Kakorkoli že, dobra možnost za sprejem globalnih ukrepov proti emisijam toplogrednih plinov ostaja junijski vrh osmih industrijskih držav v Nemčiji.