Žarnice

Potem, ko je spomladi Avstralska vlada napovedala, da bo do leta 2009 v vsej državi odpravila prodajo klasičnih žarnic, so se jim pred dnevi pridružili tudi Britanski trgovci.

15 največjih britanskih trgovskih verig se je z vlado dogovorilo o prostovoljnem umiku klasičnih žarnic s prodajnih polic. Žarnice z gorilno nitko, ki naj bi jih iz prometa umaknili v naslednjih štirih letih, pri isti svetilnosti porabijo okrog 80% več energije. Predvidevajo, da bodo na ta način na otoku prihranili 5 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, to je toliko, kolikor znaša letna emisija povprečne eno gigawattne termoelektrarne na premog.

Tisočletne vode

Letos mineva dvanajst let, odkar je gladina Rena v nekaj urah narasla za dobrih petnajst metrov: četrt milijona prebivalcev Nizozemske je bilo evakuiranih iz poplavnih območij, normalno življenje je bilo prekinjeno za več mesecev, škodo so šteli v milijardah. Ko je Odra na severovzhodu Evrope kmalu zatem prekrila velik del Poljske, Češke in vzhoda Nemčije, so pričeli govoriti o »tisočletni vodi«.

Oktobra 2000 so “tisočletne vode” ohromile Anglijo. Po podatkih meteorološke službe so bile poplave na otoku posledica najbolj deževne jeseni v zgodovini Anglije, kjer metodično spremljajo vreme že več kot tristo let. Poplave so se letos poleti vrnile, že po nekajdnevnem deževju je skoraj zalilo Oxford.

Benjamin Santer iz Lawrence Livermore Programa za podnebno modeliranje in primerjave opozarja: »Ko segrejete planet, povečate sposobnost atmosfere, da zadržuje vlago.« Njegovi podatki kažejo, da vsebnost vlage v ozračju nenehno narašča; od leta 1988 se je povečala za približno kilogram na kubični meter. To seveda pomeni, da je razporeditev in intezivnost padavin zdaj drugačna in da se pojavi »tisočletne vode« lahko ponavljajo pogosteje. Tega bi se morali zavedati predvsem načrtovalci novih objektov. Večina jih je namreč zgrajenih ob predpostavki, da zdržijo višino vode, ki se pojavi na dvajset, trideset, petdeset let. Le skrajno občutljive naprave so bile doslej zaščitene pred stoletno vodo… Čas je za nova pravila, pravila podnebnih sprememb.

Energyville

Okoljski aktivisti že dolgo časa opozarjajo, kako velike korporacije prevzemajo ideje ekološkega gibanja, da bi jih zlorabile za svoje namene. Verjetno se bodo razveselili novega dokaza.

The Economist Group, izdajateljska hiša znanega tednika in Chevron, ameriški naftni gigant, sta lansirala prvo okoljsko interaktivno igro Energyville. Vprašanja, na katera mora igralec odgovoriti, medtem ko prevzame skrb za energetsko oskrbo mesta do leta 2030 so, kako zadostiti naraščajoče energetske potrebe, obenem pa ravnati dovolj gospodarno in okolju prijazno. Avtorji zagotavljajo, da je Eneryville namenjen “večjemu razumevanju in razpravi, ki naj pripelje do rešitve.”

Konec ledu?

Ledeni pokrov na Severnem tečaju je dober pokazatelj podnebnih sprememb. V zadnjih tridesetih letih, odkar s sateliti izvajajo natančnejše meritve, se je površina ledu na polu skrčila za tretjino. Med letoma 1979 in 2000 je povprečno znašala okrog 7,7 milijona kvadratnih kilometrov.

Kljub temu, da o vedno večji hitrosti taljenja poročajo že od leta 2002, pa so zadnji podatki presenetljivi. Raziskovalci Ameriškega podatkovnega centra za sneg in led iz Denverja ocenjujejo, da se je v letošnjem poletju ledeni pokrov skrčil na najmanjšo površino doslej. Presežen je celo rekord iz septembra 2005, ko je led prekrival 5,3 milijona kvadratnih kilometrov. Pred tedni so ga namerili le še 4,4 milijona.

Še bolj zaskrbljujoča pa je hitrost izginjanja ledu. Prejšnji mesec se je v enem samem tednu stopila površina, velika skoraj pol milijona kvadratnih kilometrov, kar približno ustreza površini 24 Slovenij. Če se bo ta trend nadaljeval, bo ledeni pokrov s severnega tečaja izginil že leta 2030 in ne šele v naslednjem stoletju, kot predvidevajo ocene IPCC.

Politična potegavščina

Biogoriva so v zadnjih letih postala zanimiva zaradi dveh predpostavk: uvrščamo jih med obnovljive vire energije, obenem pa naj bi bila ogljikovo nevtralna. Med rastjo rastlinskih surovin se iz ozračja veže približno enaka količina ogljikovega dioksida, kot ga nastane ob izgorevanju biodizla ali alkohola. Domnevna ogljikova nevtralnost biogoriv in presežki kmetijskih pridelkov v Evropski uniji so botrovali odločitvi, da v naslednjih letih okrog 10% fosilnih goriv v Evropi nadomestimo z gorivi iz rastlinskih surovin ter tako zmanjšamo emisije toplogrednih plinov. Zgodba pa dobiva neobičajen preobrat.

Medtem ko cene kmetijskih surovin rastejo, tudi zaradi povečanega povpraševanja po kmetijskih pridelkih, ki jih je mogoče predelati v goriva, zadnje raziskave kažejo, da uporaba biogoriv sploh ne bo zmanjšala emisij toplogrednih plinov. Raziskovalci Univerze Leeds so po oceni emisij, ki nastajajo med celotnim proizvodnim ciklusom ugotovili, da bi uporaba biogoriva povzročila od dva- do devetkrat večje izpuste ogljikovega dioksida, kot če bi racionalneje uporabljali fosilna goriva. Poleg energetske zahtevnosti predelave kmetijskih pridelkov v gorivo raziskovalci opozarjajo tudi na pomanjkanje razpoložljivih obdelovalnih površin. Če bi v Evropi hoteli zagotoviti 10% zamenjavo fosilnih goriv, bi morali surovine pridelovati na 40% sedanjih obdelovalnih površin. S tem biogoriva postajajo še ena od političnih potegavščin v zvezi s podnebnimi spremembami.