Tržna priložnost

Medtem ko svetovni politiki še iščejo odgovore na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, pa so toplogredni izpusti že postali tržna priložnost.

Začelo se je pred dvema letoma z okoljskim programom britanske prodajne verige Asda, ki je v lasti ameriškega Wal-Marta. Asda se v svojem okoljskem programu ni zanašala le na zmanjšanje količin odpadkov in reciklažo, pač pa je napovedala tudi, da bo podjetje z letom 2010 v celoti prešlo na obnovljive vire energije in s tem bistveno zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov. Kmalu so se tudi ostali štirje največji britanski trgovci pognali v boj za kupce, ki so vedno bolj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb. Vsi so napovedali projekte zmanjšanja emisij, trgovci pa kar tekmujejo v tem, kdo bo na poslopja svojih supermarketov namestil več vetrnih turbin in sončnih celic.



Pred dnevi pa je Tesco, ki s svojimi 1900 supermarketi in 31% tržnim deležem predstavlja največjo britansko trgovsko verigo, naredil korak naprej. Tescov karizmatični direktor Sir Terry Leahy je v svojem govoru na posvetu o prihodnosti podjetja objavil, da bo vseh 70.000 izdelkov, kolikor jih je naprodaj v njihovih supermarketih, kmalu opremljeno s podatki o ogljikovih odtisih (carbon footprints). Podobno, kot je na izdelkih že označena hranilna vrednost in sestava, bo na novih oznakah navedena tudi količina ogljikovega dioksida, ki je bila potrebna za izdelavo in distribucijo posameznega izdelka. Tak način označevanja bo po Leahyjevem prepričanju kupcem ponudil svobodno izbiro in obenem dejansko omogočil zmanjšanje emisij.

Leto streznitve

Vse kaže, da bo letošnje leto prineslo streznitev za vse tiste, ki so o podnebnih spremembah razmišljali kot o nečem oddaljenem. V dvajsetem stoletju so bili izjemni vremenski pojavi omejeni na lokalne dogodke, ki so sicer pretresli svet, a niso prizadeli večjih območij. Povprečne letne temperature so naraščale postopno, vročim letom so sledila takšna, ki so bila v skladu z večletnim povprečjem. Zdaj temperature naraščajo iz leta v leto, izjemni dogodki so vedno pogostejši, kar pa je še pomembnejše, vreme je neobičajno na celotnem planetu.

O temperaturnih razmerah, ki jih meteorologi še niso zabeležili, zadnje mesece poročajo z vseh celin. Visoke zimske temperature v Evropi in na Vzhodni obali ZDA, zmrzal v Kaliforniji in suša v Avstraliji so očitni dokazi, da je segrevanja ozračja doseglo planetarne razsežnosti. Temu pritrjujejo zadnji podatki o lanski povprečni letni temperaturi, ki je ponovno presegla večletno povprečje. Ameriška uprava za ozračje in oceane je pred dnevi objavila prve rezultate lanskoletnih meritev v ZDA. Po njihovih ocenah so bile lanske temperature za 1.2 stopinje višje od povprečja 20. stoletja, presegle so tudi doslej najtoplejše leto 1998.




Napovedi za letošnje leto niso nič bolj optimistične. Britanska meteorološka služba je s 60% verjetnostjo že napovedala, da bodo letošnje temperature presegle lanskoletne, ko so v Evropi dosegle rekordne vrednosti. Ej stari, še eno vroče poletje je pred nami.

Predstavljajmo si

Predstavljajmo si, da so modeli podnebnih sprememb dovolj zanesljivi, ocene o globalnem segrevanju pravilne in poglejmo, kako se bo življenje v Sloveniji v naslednjih letih spremenilo.

Ljubljana bo imela čez desetletje podnebje, kakršno so poznali konec 20. stoletja v Dalmaciji. Pozimi 2013 so alpski vrhovi v Sloveniji pokriti le s tanko plastjo beline, pod gozdno mejo je sneg že dolgo redek pojav in se ne obdrži več. Ledeniki so povsod v Alpah izginili. Zimske temperature redko padejo pod ledišče, dnevne se gibljejo okrog deset stopinj. Pomlad je kratka, traja nekaj tednov in ne prinaša veliko padavin. Že maja se dnevna temperatura povzpne na 25 stopinj, od junija do septembra temperature pogosto presežejo 30 stopinj. Občasno se pojavljajo vročinski valovi s temperaturami do 40 stopinj in čez, ki trajajo tudi po več tednov. V naseljih so takrat povsod presežene vsebnosti pritlehnega ozona, ki sili k solzenju in na kašelj. Kopanje na prostem in sončenje zdravniki odsvetujejo.

Vodostaji rek so odvisni le še od deževja. Pomladni dotok vode je zaradi pomanjkanja snega v hribih presahnil. Vedno pogostejše so poletne suše, zato je upadla podtalnica aluvijalnih vodonosnikov. Kakovost vode se iz leta v leto slabša, občasne izjemno močne padavine, ki izpirajo velike količine onesnažene vode v vodotoke in podalnico jo še poslabšajo. Suša in temperaturni stres sta prizadela tako rastline, kot živali. Obdobje za prilagoditev je bilo prekratko za veliko drevesnih vrst, predvsem za iglavce. Visoke temperature in mile zime so spremenile obnašanje ali celo pregnale veliko živalskih vrst, zato pa je iz leta v leto več nadležnih žuželk. Suša in vročina sta prizadeli tudi kmetijstvo, saj je pridelava mogoča le na površinah, ki jih je mogoče namakati. Cene prehrambenih izdelkov zato nenehno naraščajo.



Se napoved res sliši tako neverjetno? Zračni ovoj okrog zemlje, ki še omogoča normalno dihanje, je debel dobrih 5 kilometrov. Če upoštevamo celotno troposfero, v kateri se dogajajo vremenski pojavi, ne sega v nebo niti 10 kilometrov. Od središča Zemlje do površja pa je dobrih 6.300 kilometrov. Deset kilometrov je res tanka plast. Ej stari, mogoče pretanka za nas?