Kosmatinci proti Bushu

Pred dnevi so okoljevarstveniki v boju z Bushevo administracijo dosegli velik uspeh. Uprava za divjad in ribe, ki deluje v okviru notranjega ministrstva, je napovedala, da bo na seznam ogroženih živalskih vrst uvrstila tudi severnega medveda. Odločitev ne pomeni le, da bodo odslej beli kosmatinci v ZDA posebej zaščiteni, vsa ministrstva pa bodo morala poskrbeti, da s svojimi aktivnostmi ne posegajo v njihov življenjski prostor, pač pa ima veliko večji pomen.

Na polarnih območjih ZDA, Kanade in Rusije, na Norveškem in na Grenlandiji živi od 20.000 do 25.000 belih medvedov, ki veljajo za eno prvih žrtev segrevanja zemeljskega ozračja. Zaradi taljenja polarnega ledu in vse krajše sezone lova na tjulnje, s čemer so si severni medvedi zagotavljali zalogo tolšče, ki je trajala tudi po več mesecev in jim pomagala prebroditi obdobja pomanjkanja, so možnosti za njihovo preživetje vse manjše. Opazovanja so potrdila, da čedalje manj mladičev preživi leto, vse pogostejša pa so poročila o spremenjenem obnašanju živali, zaradi pomanjkanja hrane naj bi se pojavil celo kanibalizem.

Ameriške in kanadske populacije belih medvedov so se v zadnjih dvajsetih letih skrčile za petino. Potem ko je več naravovarstvenih organizacij napovedalo tožbe, s katerimi bi administraciji očitali opustitev ukrepov za njihovo ohranitev, je vlada v Washingtonu očitno klonila pod pritiskom javnosti, ki je bila ves čas odločno na strani kosmatincev. Čeprav predstavniki Busheve administracije zdaj vztrajno zagotavljajo, da odločitev o uvrstitvi belih medvedov na seznam ogroženih vrst avtomatično še ne pomeni omejevanja izpustov toplogrednih plinov, pa so mnogi prepričani, da bo ta korak sledil kmalu.

Prazni obeti

Smučarska sezona se je, na veselje ljubiteljev smučanja končno začela. Pričakovanja v zvezi z razvojem slovenskega zimskošportnega turizma so velika. Večina smučišč je letošnjo sezono pričakala z novimi napravami, nekaj denarja se je nateklo iz evropskih skladov, še večji pa so obeti za novo finančno perspektivo. Kljub temu pa proge, razen na našem edinem visokogorskem smučišču, prerašča trava.

Kot po naključju je v teh dneh Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD objavila prve izsledke študije o pričakovanih vplivih segrevanja zemeljskega ozračja na zimskošportni turizem. Poročilo Klimatske spremembe v Evropskih Alpah napoveduje zimskošportnim središčem precej črno prihodnost. Povečanje temperature za 2 stopinji v naslednjih petdesetih letih, kar je povsem verjetno, bi površine, na katerih je zdaj za smučanje še dovolj snega, v Alpah zmanjšalo za 40%. Že za stopinjo višja povprečna temperatura bi povzročila propad 60% nizkoležečih zimskošportnih središč, od katerih jih je največ v Nemčiji.

OECD je prve rezultate povzel z besedami: Podnebne spremembe pomenijo zaradi nezanesljivega snega resno tveganje za zimskošportna središča, posledično pa tudi za gospodarstva, ki so odvisna od zimskega turizma. Mogoče pa investicije v infrastrukturo slovenskih zimskošportnih središč le niso tako dobra zamisel.

Ogljikov dioksid na sodišču

V času Busheve vladavine zvezna administracija ni storila praktično ničesar za omejitev izpustov toplogrednih plinov, čeprav ameriške emisije dosegajo četrtino svetovnih. Javno mnenje se zadnji čas čedalje bolj nagiba na stran kritikov zvezne oblasti, k ukrepanju so začela pozivati celo nekatera velika podjetja. Kljub temu pa so v Washingtonu glede toplogrednih plinov neomajni. Kako dolgo še?

Konec novembra se je pred Vrhovnim Sodiščem začel nenavaden primer. Dvanajst ameriških držav, tri mesta in vrsta nevladnih organizacij od zveznega Ministrstva za okolje zahteva, da na podlagi Zakona o čistem zraku omeji izpuste ogljikovega dioksida za motorna vozila. Zvezno ministrstvo tovrstne zahteve namreč že dalj časa zavrača, češ da Ameriški kongres z omenjenim zakonom "ogljikovega dioksida ni imel v mislih" in da bi ukrepanje preseglo njihova pooblastila. Ob tem dodajajo tudi argument Bele hiše, da omejevanje emisij v ZDA ne bo doseglo svojega namena, dokler podobnih ukrepov ne bodo sprejele tudi druge države po svetu. S tem zvezne oblasti izpostavljajo največjo pomanjkljivost Kyotskega sporazuma, po katerem so k omejitvam izpustov zavezane razvite države, ne pa tudi hitro se razvijajoči gospodarstvi Indije in Kitajske. Bush pomanjkljivost iz Kyota spretno izkorišča tako na domačem, kot tudi na mednarodnem prizorišču, vprašanje pa je, ali bo njegov argument obveljal tudi pred sodiščem.

Vrhovno sodišče ima zdaj več možnosti. Tožnikom lahko pritrdi v delu, kjer navajajo, da neukrepanje v zvezi z ogljikovim dioksidom "ogroža javno zdravje in blaginjo", torej da gre v primeru ogljikovega dioksida za škodljiv plin in je zvezno ministrstvo dolžno posredovati. Sodišče lahko odloči tudi, da ima ministrstvo pravico ogljikov dioksid po lastni presoji izločiti s seznama nevarnih plinov in celo, da države in mesta do tožbe v tem primeru sploh niso upravičene. Ne glede na to, do kakšne odločitve bo v prihodnjih mesecih prišlo, pa je postalo jasno, da je obdobje, ko je Washington segrevanje ozračja lahko ignoriral, dokončno minilo.