Še enkrat o vodi

Slovenija velja za vodnato državo in podnebne spremembe ne bodo vplivale na oskrbo z vodo v prihodnosti. Ali ta trditev drži?

Vodne zaloge so pri nas neenakomerno porazdeljene. Najkvalitetnejši vodonosniki so v odročnih krajih, gosteje naseljena območja, kjer potrebe po vodi naraščajo, pa se oskrbujejo predvsem s podtalnico iz aluvijalnih nanosov. Ta je ponekod zaradi onesnaženja z nitrati in pesticidi za pitje že zdaj neprimerna. Razen tega se aluvijalni vodonosniki ne obnavljajo dovolj in gladina podtalnice zaradi pretiranega črpanja upada. Daljša sušna obdobja bodo njen nivo še znižala, zaradi večje pogostnosti izjemnih padavin pa lahko pričakujemo tudi pogostejša onesnaženja.

Sistemi odvodnjavanja in odvajanja sanitarni vod niso dimenzionirani za izjemne padavine, ki bodo vedno pogostejše, zato se bo nevarnost vdora fekalnih vod v odprte vodonosnike še povečala. Povsem mogoče je več lanskoletnih vzorcev pitne vode z E.coli pripisati spremenjeni dinamiki padavin. Za podtalnico bodo med izdatnimi padavinami postale vedno bolj nevarne tudi izcedne vode iz črnih odlagališč odpadkov, ki jih najdemo v bližini vodonosnikov in celo ob vodnih črpališčih.

Tudi Anglija je bila znana kot vodnata dežela. Leta 2001 je na otoku padlo največ padavin, odkar jih sistematično merijo, nato pa so nastopila sušna leta. Zadnjih dvajset mesecev padavine nikoli niso dosegle povprečja in vodne zaloge hitro kopnijo. Na jugu države so že uvedli prve ukrepe za omejitev porabe, ki veljajo za 13 milijonov prebivalcev.

Voda z E.coli

Inštitut za varovanje zdravja je pred dnevi objavil redno letno Poročilo o pitni vodi v Sloveniji . En od zaključkov monitoringa kakovosti voda iz javnih vodovodov se sliši neverjetno: več kot četrt milijona prebivalcev Slovenije je lani pilo vodo, ki je vsebovala E.coli. Še bolj neverjetno je, da na to ugotovitev ni bilo pravega odziva, še posebej, ker je bilo onesnaženih vzorcev, v primerjavi s prejšnjim letom, enkrat več.

Bakterija Escherichia coli je pogosta v človeških in živalskih prebavilih. Znanih je več tisoč sevov, od katerih je večina zdravju neškodljivih. Zaradi svojih značilnosti pa se ta bakterija uporablja za oceno kakovosti vode. Njena prisotnost v vzorcu kaže na to, da je bila voda onesnažena s fekalijami in je tako nepitna, saj lahko vsebuje tudi patogene mikroorganizme.

Kako se fekalije sploh lahko pojavijo v vodovodni vodi? Najpogosteje so viri onesnaženja neurejena gnojišča in greznice, iz katerih fekalije pronicajo v vodonosnik ali vodno zajetje, vsem zaščitnim pasovom in vodovarstvenim predpisom navkljub. Onesnaženje lahko povzročajo tudi neustrezni kanalizacijski sistemi in čistilne naprave, ki jih pri nas ni tako malo. Spomnimo se samo nedavnega razlitja fekalnih vod pri Mariboru. S tem pa seznam potencialnih onesnaževalcev še ni zaključen. Po Sloveniji je raztresenih več kot 50.000 črnih odlagališč odpadkov, k tem je treba prišteti še vsaj dvajset uradnih odlagališč, ki ne ustrezajo osnovnim okoljskim standardom.

Ej, stari, težko si predstavljam, da bo država, kjer je 18,4 odstotka vzorcev "pitne vode" iz javnih vodovodov vsebovalo fekalije, kdaj postala "ena najuspešnejših držav na svetu, z najboljšim okoljem za življenje".

Zelene korporacije?

Medtem ko največji evropski povzročitelji toplogrednih plinov barantajo z dovoljenji za izpuste, stroške so preprosto prevalili na potrošnike, nam Evropska komisija, ki je vavčerje razdelila zastonj, nalaga da "spremenimo nastavitev termostata, izklopimo televizor, recikliramo in pogosteje hodimo peš".

Nekatera globalna podjetja pa so začela zeleneti. Začetniki novega trenda so bile finančne organizacije, ki sicer niso veliki onesnaževalci z ogljikovim dioksidom, posredno pa imajo velik vpliv na gospodarstvo. Najprej je pozavarovalna družba Swiss Re, zaradi očitnega povečanja vremenskih katastrof napovedala svojo strategijo obvladovanja toplogrednih plinov. Po manj kot dveh letih sta svoji strategiji pripravili še dve veliki bančni skupini: Goldman Sacs in HSBC. Na drugi strani Atlantika se trendu pridružujejo celo velike korporacije. Ameriški gigant General Electric je pričel izvajati strategijo pod naslovom Ecomagination, celo razvpiti Wal-Mart je objavil vrsto akcij za zmanjšanje onesnaževanja. Zakaj naenkrat take spremembe korporativnih politik do okolja?

Prvo je gotovo javno mnenje, ki čedalje bolj vpliva na obnašanje potrošnikov, še posebej v ZDA. Zaskrbljenost javnosti narašča že od lanske bogate sezone orkanov. Katrina je Američane pretresla tako, kot teroristični napadi 2001. Mnogo je napovedi, da bo na naslednjih predsedniških volitvah okolje ena od osrednjih tem. Tudi v zahodni Evropi potrošniki postajajo zahtevnejši. V Britanji poteka pravo tekmovanje med prodajnima verigama Tesco in Sainsbury, ki sta iz leta v leto bolj zelena. Celo energetska skupina BP, ki pod svojo streho združuje znamki, kot sta Aral in Castrol, zagotavlja, da je Beyond Petrol. Na straneh BP lahko celo najdete program, s katerim si lahko vsak izračuna svoj izpust ogljikovega dioksida.

Nenadno socialno odgovornost velikih korporacij bi težko pripisali zgolj javnemu mnenju. Drug, prav tako pomemben razlog so vedno višje cene energentov na svetovnem trgu in grozeči stroški uvajanja novih tehnologij . Nekdanji šef Alcana, enega največjih svetovnih proizvajalcev aluminija je zadnje spremembe pojasnil: "... podjetja investirajo za obdobje od 30 do 50 let... preklemansko dobro moram biti prepričan, da bodo moje investicije uspešne tudi v prihodnosti, ne samo danes." Vpliv na okolje največjih korporacij včasih presega vplive manjše evropske države, vsem dogovorom in državnim strategijam navkljub.

V loncu vode

Kadarkoli doslej so se pojavile ekstremne vremenske razmere, ob hudi poletni vročini ali nizkih zimskih temperaturah, vedno so nam vremenoslovci zagotavljali, da se vreme giblje v okviru povprečja, zraven pa navadno dodali še kakšno obskurno opazovanje iz prejšnjega stoletja. Ob letošnjem poletju so očitno obmolknili. Kakšno vreme nas pravzaprav čaka v prihodnosti?

Mnogi si predstavljajo posledice segrevanja zemeljskega ozračja tako, da bomo odslej pač imeli toplejša poletja in milejše zime. Ne bo šlo. Višja povprečna temperatura ozračja v prvi vrsti pomeni, da je vremensko dogajanje burnejše, tako nekako, kot v loncu vode, ki jo segrevamo. Pri nizkih temperaturah je voda mirnejša, segrevanje pa povzroči hitrejše vrtinčenje in mešanje mas. Nekaj takega se očitno dogaja sedaj, le da spremembe zavzemajo večje razsežnosti.

Nekateri klimatologi so v preteklosti verjeli, da bodo oceani s svojo kapaciteto uravnotežili sistem. Opazovanja zadnjih let kažejo drugačno sliko. Nedvomno so se segreli tudi oceani, vendar spet z drugačnimi posledicami, kot bi si jih želeli. Na obalah severnih morij bomo zaman iskali sredozemske plaže, bolj verjetno je, da bodo Atlantski cikloni v v naše kraje zanesli še več padavin.

Petdeset igrišč?

Pred dnevi je v prispevku Pop TV z naslovom "Golf ni sovražnik okolja" generalni sekretar Evropske golf zveze povedal, da bi bilo lahko v Sloveniji petdeset igrišč za golf. Trenutno jih je osem. Ljubitelji tega športa imajo pri nas vedno večjo moč, zato ni čudno, da so okoljske posledice novih igrišč najraje zamolčane.

Ej, stari, gradnja igrišča za golf sploh ni tako nedolžen poseg v okolje. Najprej so tu pripravljalna dela, od poseka obstoječe vegetacije, do ureditve brežin in drugih elementov golfišča. Naravni sistem odvodnjavanja je povsem uničen. Nadomesti ga umetna drenaža, ki služi predvsem ohranjanju travnate površine in oblikovanju vodnih teles, za kar so potrebne stotine kubičnih metrov gline in peska. Odveč je pripomniti, da se na celotni površini povsem spremenijo življenjske razmere za prostoživeče živali, od insektov in ptic do visoke divjadi.

Seznam pa s tem še ni popoln. Vplivi na okolje se nadaljujejo tudi med obratovanjem. Povprečno evropsko igrišče za golf porabi na leto okrog milijon kubičnih metrov vode, toliko, kot je zadošča za kraj z 12.000 prebivalci. Za vzdrževanje ustrezne travne površine so potrebna umetna gnojila, pesticidi in herbicidi, da o gorivu za nenehno košenje trave sploh ne govorimo.

Ej stari, imamo na slovenski obali ali na krasu res dovolj vode za namakanje lukenj?

Postranska škoda

Kar petina prebivalcev razvitega sveta, med njimi je največ otrok, se v pomladnih dneh sooča z nadlogami, kot so kihanje, solzenje, slabo počutje. Občutljivi na pelod začutijo simptome, ko je v kubičnem metru zraka več kot 50 zrn peloda, zadnja leta pa v pomladnih dneh ugotavljajo tudi do dvajsetkrat višje koncentracije. Ali je seneni nahod še ena od postranskih škod, ki nastajajo zaradi sprememb v ozračju?

Med toplogrednimi plini je ogljikov dioksid daleč najpomembnejši onesnaževalec, saj predstavlja kar 80% izpustov razvitih držav. Največ ga nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, tako da lahko naraščanje njegove vsebnosti neposredno pripišemo človekovim dejavnostim. Koncentracije so začele naraščati med industrijsko revolucijo: na začetku devetnajstega stoletja so povprečno znašale okrog 280 ppm, konec dvajsetega so se povzpele na 360 ppm. Kakšne so lahko posledice tega zvišanja, ni povsem jasno, znan pa je vpliv na rast zelenih rastlin. Fotosintezo določa količina vode, sončnega obsevanja in razpoložljiva količina plina. Raziskave kažejo, da se rastlinska rast v ozračju s povečano vsebnostjo ogljikovega dioksida opazno poveča.

In kakšno zvezo ima to s senenim nahodom? Zanimivo je, da so ga kot bolezensko stanje opisali na začetku devetanjstega stoletja. Takrat so začele naraščati tudi koncentracije ogljikovega dioksida. Vse dosedanje epidemiološke študije so pripeljale do zaključka, da obolelnost povečuje, vendar doslej še niso postregle s prepričljivim odgovorom na vprašanje, kaj ga povzroča. Gre za vedno večjo uporabo antibiotikov, pomanjkanje antioksidantov v naši hrani ali pa preprosto za pretirano čistočo naših domov, iz katerih smo izgnali bakterije in tako prepustili naš imunski sistem brezdelju?

Mogoč je tudi sklep, da je povečana obolelnost posledica večje vsebnosti ogljikovega dioksida v ozračju, ki povzroča bujnejše cvetenje. Britanski znanstveniki tega še niso potrdili, prišli so do drugačne ugotovitve. Tamkajšnje toplejše pomladi povzročajo istočasno cvetenje najbolj alergenih rastlin, ki so nekoč cvetele v različnem času. Mehanizem še ni pojasnjen, večje količine peloda pa so vsekakor tu.